Pogodba o prostovoljnem delu je pravno dokumentiran dogovor med prostovoljcem (osebo, ki se strinja, da opravlja določeno delo brez plačila) in organizacijo ali posameznikom, ki sprejema prostovoljca in mu omogoča sodelovanje pri določenih dejavnostih. Pogodba o prostovoljnem delu določa pravice in obveznosti obeh strank ter druge pomembne vidike prostovoljnega dela. Prostovoljno delo je v zadnjih letih vse bolj in bolj zaželeno, saj spodbuja ekonomsko aktivnost, znižuje revščino oziroma omogoča manjše socialne razlike med prebivalstvom ter pripomore k višji zaposljivosti. Glavna prednost sklenitve pogodbe o prostovoljnem delu, ki se kaže na ekonomski in gospodarski ravni, pa je, da se s pomočjo prostovoljnega dela dopolnjujejo storitve države in oskrbe s socialnimi storitvami. Nižji stroški, ki jih omogoča prostovoljno delo, se kažejo v večji blaginji in boljši dostopnosti prebivalstva do socialnih storitev, ki so predvsem povezane z oskrbo socialno šibkejših. Država bi morala aktivno spodbujati prostovoljno delo, saj bi na ta način spodbudili gospodarstvo, pomagali šibkejšim in omogočili bolj kakovostno življenje vsem.
Kazalo
Kakšne so sestavine pogodbe o prostovoljnem delu?
ZProst je zakon, ki ureja prostovoljno delo in določa smernice, ki jih mora vsebovati pogodba o prostovoljnem delu. V zakonu je definirano, da je prostovoljno delo vsako delo, ki ga opravlja posameznik v dobro in splošno korist drugih, v zameno za svoje delo pa ne pričakuje nobenega plačila. Oseba, ki opravlja prostovoljno delo, uporabi svoj osebni prosti čas in znanje z namenom, da pomaga tretjim osebam. Poleg tega je treba poudariti, da ima prostovoljec pri opravljanju svojega dela tudi določene stroške, ki jih krije sam (razen če pogodba o prostovoljnem delu ne določa drugače).
Prostovoljno delo je stvar dogovora med osebami, kljub temu pa svetujemo, da se sklene pogodba o prostovoljnem delu, saj se na ta način ščitijo in zavarujejo vse osebe, ki so v dogovor vključene. Bistvene sestavine pogodbe o prostovoljnem delu so vsi podatki o strankah (s stalnim prebivališčem, sedežem, imenom in priimkom ali imenom podjetja …), čas in kraj opravljanja prostovoljnega dela ter opis prostovoljnega dela, pravica do počitka in urnik dela, pravice in obveznosti prostovoljca ter tretjih oseb, etična pravila in načela, ki jih mora prostovoljec upoštevati, zagotavljanje ustreznih pogojev za delo, stroški in način poravnanja stroškov, način zagotavljanja varnosti tako za prostovoljca kot tudi za tretje osebe, način izvajanja dela, usposabljanje oziroma mentorstvo za prostovoljca in drugo. Pomemben člen pogodbe o prostovoljstvu je tudi dogovor o prenehanju dela in času, v katerem se delo zaključi. Naš odvetnik za pogodbe vam lahko pomaga sestaviti pogodbo o prostovoljnem delu.
Stranki se lahko v pogodbi o prostovoljnem delu dogovorita, da organizacija krije stroške, ki so povezani z opravljanjem dela. V te stroške sodijo predvsem stroški prevoza na delo in hrana oziroma nastanitev (če se delo opravlja v tujini), nadomestilo za uporabo lastnih sredstev (če prostovoljec za delo uporablja svoje osebne predmete, ki so nujni oziroma specifični za opravljanje določene vrste dela), nadomestila za osebne stroške tujcu, ki je v Slovenijo prišel z namenom opravljanja prostovoljnega dela, plačila nezgodnih zavarovanj (če zakon določa, da vrsta dela zahteva ustrezno zavarovanje prostovoljca pri opravljanju svojega dela).
Na podlagi zakona lahko prostovoljec poleg povračila stroškov prejme tudi nagrado in priznanje, ki se nanaša na izjemne dosežke na področju prostovoljnega dela, poleg tega pa ima tudi možnost določitve teh nagrad na nivoju lokalnih skupnosti. Vsako leto prostovoljska organizacija tudi izplača letne nagrade za izjemne dosežke.
Kako pa je obdavčena pogodba o prostovoljnem delu?
Prostovoljno delo in obdavčitev ureja Zakon o dohodnini, ta pa dohodek prostovoljcev obravnava kot povračilo stroškov, ki so pod določenimi pogoji obravnavani v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vsa nadomestila stroškov so oproščena plačila dohodnine, pomembno pa je, da so tudi pogodbeno opredeljena. Že iz davčnega vidika je torej smiselno, da stranki pisno skleneta pogodbo o prostovoljnem delu. V pogodbi o prostovoljnem delu mora biti tudi nujno upoštevano maksimalno število ur opravljanja dela na teden, da se na ta način ne izkorišča prostovoljnih delavcev. Maksimalno število ur dela ter ure počitka ureja Zakon o delovnih razmerjih
Kaj pa je organizirano prostovoljstvo?
Organizirano prostovoljstvo je definirano kot prostovoljno delo, ki se na podlagi zakona opravlja v okviru prostovoljnih organizacij, posameznik pa ga izvaja redno in ne manj kot 24 ur na leto. Obstajajo namreč posebni prostovoljski programi, ki so dopolnitev rednemu programu javne službe, organizirano prostovoljstvo pa se izvaja predvsem v javnih ustanovah. Organizirano prostovoljstvo lahko opravljajo osebe javnega ali zasebnega prava, ki pridobijo posebno koncesijo, njihova dejavnost pa mora biti nujno opredeljena kot nepridobitna. Posebni prostovoljski programi lahko dopolnjujejo redno dejavnost pravne osebe, ključno pa je, da ne posegajo vanjo. To pomeni, da prostovoljski programi ne smejo ogroziti primarne dejavnosti pravne osebe in onemogočati izpolnjevanja obveznosti, ki so določene s predpisi ali koncesijsko pogodbo. Posebne prostovoljske programe oblikuje notranji akt izvajalcev javne službe. V okviru programov se izvaja tudi prostovoljska služba. Ta je definirana kot služba, ki se opravlja najmanj 20 ur na teden v časovnem obdobju, ki ni krajše od šestih mesecev.
Kako delujejo prostovoljske organizacije?
Prostovoljske organizacije so definirane kot pravne osebe zasebnega prava, vpisane pa morajo biti v posebno knjigo prostovoljskih organizacij. Njihova dejavnost je usmerjena v nepridobitno dejavnost, kar pomeni, da omogoča koristi tretjim osebam brez poplačila za delo. Na drugi strani so organizacije s prostovoljskim programom definirane kot osebe javnega ali zasebnega prava, ki za opravljanje svoje dejavnosti pridobijo koncesijo, njihovo delovanje pa je tudi opredeljeno kot nepridobitno. Obe vrsti organizacij ne morejo biti politične stranke, sindikati, združenja delodajalcev, strokovna oziroma poklicna združenja, cerkve ali ostale verske skupnosti.
Načelo varstva uporabnikov prostovoljnega dela
Z namenom zaščite in varstva ranljivih skupin ljudi (kot so osebe s posebnimi potrebami, invalidi, starejši občani, otroci, osebe z motnjami v razvoju, nemočne osebe in druge) morajo prostovoljske organizacije oziroma organizacije s prostovoljskim programom zagotoviti ustrezno usposabljanje svojih prostovoljcev. Pred začetkom prostovoljnega dela je izrednega pomena, da prostovoljci pridobijo ustrezna znanja in izkušnje, ki jih za svoje delo potrebujejo. Pogodbe o prostovoljstvu ne smejo podpisati osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja ali prepoved opravljanja poklica ali dejavnosti, povezane s prostovoljnim delom, ter osebe, zoper katere je bil sprožen kazenski postopek (ali so bile obsojene za kaznivo dejanje).
Vsak prostovoljec lahko pred začetkom dela zahteva tudi mentorstvo, če ni ustrezno kvalificiran za opravljanje dela. Prostovoljcu je mentorstvo omogočeno tudi, če izrazi željo po dodatnem usposabljanju. Mentorstvo obsega organizacijo prostovoljnega dela, podporo prostovoljcu med opravljanjem njegovega dela, evalvacijo dobrobiti in dolžnosti, ki jih ima prostovoljec, razvoj prostovoljca in drugo. Mentor je nekdo, ki po svojih delovnih izkušnjah v prostovoljstvu presega prostovoljca začetnika ter ima ustrezne osebnostne, strokovne in mentorske značilnosti.
Katere obveznosti prostovoljca in organizacije določa pogodba o prostovoljstvu?
V pogodbo o prostovoljstvu je smiselno umestiti tudi vse pogodbene obveznosti prostovoljca. Mednje štejemo tudi usposabljanje za prostovoljno delo in mentorstvo, če prostovoljec ni dovolj kvalificiran, skrbnost opravljanja nalog, povezanih s prostovoljstvom, spoštovanje pravil delovanja organizacije, za katero se bo delo opravljalo, poročanje o opravljanju prostovoljnega dela, varovanje podatkov tretjih oseb in organizacije ter spoštovanje vseh pravil, ki jih določa organizacija.
Na drugi strani pogodba o prostovoljstvu določa tudi obveznosti organizacije. Ta mora prostovoljcu zagotavljati tudi pravice in zagotavljati ustrezne pogoje za kakovostno delo. Organizacija mora izdajati pisna potrdila o prostovoljnem delu, če prostovoljec za slednje prosi. Pomembno je, da organizacija zagotavlja materialne pogoje in sredstva za izvajanje prostovoljnega dela ter povračilo stroškov in ostalih nadomestil (če je v pogodbi o prostovoljstvu tako navedeno) v določenih dogovorjenih rokih. Tudi organizacija mora skrbno varovati osebne podatke prostovoljca in voditi evidenco opravljenega dela. Ena izmed najpomembnejših pogodbenih obveznosti organizacije pa je zagotavljanje nezgodnega zavarovanja, če prostovoljec delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali ogrožajo življenje.
Kakšne nagrade lahko prejme prostovoljec?
Organizacija lahko prostovoljcu za njegovo izjemno delo in dosežke dodeli tudi nagrade. Možne nagrade so udeležbe na raznih izobraževalnih seminarjih, ki bi dodatno obogatili prostovoljčevo trenutno znanje in kompetence, podelijo pa lahko tudi denarno nagrado. Če se organizacija odloči, da bo podelila denarno nagrado, ta v skladu z Zakonom o dohodnini ne sme biti višja od 500 evrov, nagrada pa se lahko izplača največ enkrat letno na podlagi meril, ki opredeljujejo izjemne delovne dosežke.
Kot že omenjeno, se nagrada podeli le v primeru izjemnih dosežkov. Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako so izjemni dosežki sploh definirani. Izjemni dosežek je dosežek, ki se kaže na podlagi požrtvovalnega sodelovanja v zahtevnih programih ali projektih, rezultati teh projektov pa morajo biti bistvenega pomena za družbo oziroma šibkejše ljudi z vidika zdravstvenega ali socialnega varstva, varnosti v domačem okolju in drugo. Da bi bilo delo prostovoljca nagrajeno, mora biti opravljeno kakovostno tako na organizacijski kot tudi na vsebinski podlagi, obstajati mora uporabna vrednost za uporabnike ter na podlagi dela dosežena večja prepoznavnost organizacije ali večja odmevnost prostovoljstva v lokalni skupnosti. Predlog za podelitev denarnih nagrad prostovoljcem pripravi strokovna služba skupaj z vsemi utemeljitvami in zahtevami, ki jih je treba izpolnjevati.
Kako pa je prostovoljno delo definirano v zakonu?
Prostovoljno delo je vsako delo, ki ga posameznik opravlja v korist tretje osebe, ob tem pa ne zahteva plačila. Kot prostovoljstvo se ne šteje brezplačno opravljanje dela, pri katerem se prejme bodisi plačilo bodisi drugačna premoženjska korist ali nagrada. Poleg tega prostovoljno delo ni delo, pri katerem je treba skleniti delovno razmerje ali pri katerem obveznost dela temelji na pravnem poslu. Omeniti je treba še, da tudi pripravništva ne štejemo med prostovoljno delo, saj slednjega ureja zakon o delovnih razmerjih.
