Na podlagi javnih sodnih primerov in povzetkov iz pravnih virov lahko med najpogostejše zdravniške napake, ki se pojavljajo v Sloveniji, prištejemo:
- Napačne ali zamujene diagnoze, ki vodijo do hujših posledic ali smrti.
- Nepravilno ali prepozno zdravljenje, zlasti pri akutnih okužbah, kot je sepsa.
- Kršitve pojasnilne dolžnosti, pri čemer pacient ni bil ustrezno seznanjen s tveganji posegov ali terapij.
- Kirurške zaplete in operacijske napake, vključno z nepravilnimi cilji posegov.
- Probleme pri dokazovanju posledic in vzročne zveze, ki pogosto odločajo o uspehu odškodninskih zahtevkov.
- Zobozdravstvene napake, npr. pri zobnih vsadkih ali drugih posegih.
Kazalo
Najpogostejše vrste zdravniških napak iz slovenske sodne prakse
Zdravstvene napake predstavljajo pomembno pravno in družbeno vprašanje, saj lahko zaradi odstopanja od strokovnih medicinskih standardov povzročijo resne posledice za zdravje in življenje pacientov.
Nepravilno ali zamujeno zdravljenje
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi, v kateri otrok ob bakterijski okužbi ni bil pravočasno zdravljen z antibiotiki, ugotovilo obstoj zdravn
Nepravilno zdravljenje sepse pri otroku
iške napake. Zaradi zamude pri začetku zdravljenja je prišlo do razvoja sepse in septičnega šoka, kar je imelo za posledico trajne telesne okvare. Sodišče je odločilo, da je tožnik upravičen do odškodnine.
Takšne zdravstvene napake so pogosto povezane z:
- nepravilno izbiro terapije,
- zamudo pri začetku učinkovitega zdravljenja,
- neupoštevanjem aktualnih medicinskih smernic.
Kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika
Sodna praksa redno obravnava primere, v katerih pacient ni bil ustrezno obveščen o tveganjih posega ali zdravljenja. Takšne zadeve sicer niso vedno opredeljene kot zdravniška napaka, vendar predstavljajo pomemben vidik sodnih odločitev.
- Višje sodišče v Ljubljani je v okviru presoje pojasnilne dolžnosti pri medicinskih posegih zavzelo stališče, da zdravnik ni bil dolžan pacienta posebej opozoriti na nekatera redka tveganja (npr. KRBS in sinovitis), ker ta ne sodijo med tipična in redno pričakovana tveganja konkretnega posega.
Čeprav v tem primeru odškodnina ni bila priznana, primer kaže, da je neustrezno obveščanje pacientov o tveganjih ena izmed najpogosteje uveljavljanih podlag v sporih zaradi domnevnih zdravniških napak.
Komplikacije pri operacijah in kirurški posegi
Čeprav mnogi zapleti pri operacijah niso nujno napake, so nepravilnosti v operaciji ali kirurških odločitvah v praksi pogost motiv za sodne zahtevke. To vključuje:
- napačno izvedene kirurške posege,
- operacijo napačnega dela telesa (na primer poseg na napačnem kolenu, kar so v preteklosti izpostavili tudi mediji; čeprav sodna odločba v takšnem primeru še ni javno objavljena, primer kaže na možnost tovrstnih napak).
Zobozdravstvene napake
Sodni primeri kažejo tudi odškodninske zahtevke zaradi napak v zobozdravstvu, npr. pri zobnih vsadkih ali drugih stomatoloških posegih. Gre za napake, ki lahko povzročijo:
- dolgotrajne bolečine,
- okužbe,
- poškodbe dlesni ali kosti.
Ti primeri se pojavljajo tako v javnem kot zasebnem sektorju in so del zdravstvene sodne prakse.
Kršitve pravil zdravstvene stroke pri hudih zdravstvenih posledicah
Sodna praksa višjih sodišč pogosto obravnava kompleksne primere, pri katerih ni sporno zgolj ravnanje ali opustitev zdravnika, temveč tudi vprašanja dokazovanja vzročne zveze in uporabe strokovnih standardov. V te primere sodijo tudi zadeve, ki se nanašajo na organizacijo zdravstvene obravnave ter razporeditev dokaznega bremena v medicinskih odškodninskih sporih.
V takšnih primerih se odločanje sodišč pogosto vrti okoli strokovnih izvedenskih mnenj ter jasne povezave med napako in škodo pacienta.
Kazenske sankcije za zdravniške napake
Čeprav gre za civilne odškodninske postopke, se v nekaterih hudih primerih zdravniške napake obravnavajo tudi kot kazniva dejanja (npr. malomarno zdravljenje ali povzročitev hudih telesnih poškodb). Vendar je takih primerov v Sloveniji glede na dostopno prakso sorazmerno malo, saj so kazenski postopki običajno rezervirani za najhujše primere težkih poškodb ali smrti.
Kršitev pravilnega vodenja poroda
V eni izmed zadev je Višje sodišče v Ljubljani presojalo odgovornost porodnišnice oziroma zdravstvenega osebja v zvezi z vodenjem poroda in odločitvijo o izvedbi carskega reza. Predmet presoje je bilo vprašanje pravočasnega prepoznavanja indikacij za carski rez ter potreba po izvedbi dodatnih diagnostičnih preiskav, zlasti PH-metrije. Primer ponazarja usmeritev sodne prakse v presojo, ali je prišlo do strokovne napake v okviru porodniške obravnave, torej do odstopanja od zahtev strokovne doktrine, kar bi lahko imelo škodljive posledice za novorojenko ali mater.
Ne glede na to, ali se zadeva obravnava v sodnem ali zunajsodnem postopku, je pri ugotavljanju odgovornosti ključno, ali je zdravstveni delavec oziroma zdravstvena ustanova ravnala v skladu z dolžno strokovno skrbnostjo ter ali je bil pacient ustrezno obveščen in deležen varne ter strokovne obravnave.
