Dedovanje zaščitene kmetije

Dedovanje zaščitene kmetije ima posebne zakonitosti in specifike pri postopku dedovanja, saj je urejeno drugače kot dedovanje ostalega premoženja. V Sloveniji so nekatere kmetije zaščitene zaradi težnje po ohranitvi njihove celovitosti, ustvarjanja pogojev za njihov nadaljnji obstoj, preprečitev drobitve tovrstnih kmetij ter krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij.

Dedovanje zaščitene kmetije določa Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG).

Kako je opredeljena zaščitena kmetija?

Zaščitena kmetija je opredeljena kot kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska enota, ki je v lasti oziroma skupni lasti:

  • ene fizične osebe;
  • zakonskega para;
  • enega od staršev in otroka;
  • posvojenca ali njegovega potomca.

Velikost zaščitene kmetije mora obsegati minimalno 5 hektarjev (ha) in največ 100 ha primerljive kmetijske površine. V primeru, da zaščiteno kmetijo po večini sestavljajo gozdovi, šteje le, če imajo vsaj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, ki so v skladu z rabo v zemljiškem katastru označena kot kmetijska zemljišča.

Kaj vse sodi k zaščiteni kmetiji?

Poleg kmetijske oziroma gozdne površine k zaščiteni površini sodijo tudi stanovanjska in gospodarska poslopja zaščitene kmetije, pripadajoča strojna mehanizacija, vse živali na kmetiji ter vse pravice, ki so sestavni del kmetije (3. člen ZDKG).

Dedovanje zaščitene kmetije v primeru, ko ima ta enega lastnika

Vsi dediči se morajo strinjati s tovrstnim dedovanjem, za edinega novega lastnika pa je treba izpolniti pogoj, in sicer, da ima ta namen nadaljevati z obdelovanjem kmetijske površine. V primeru,, da ne pride do soglasje med dediči, imajo prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki pa morajo biti usposobljeni za upravljanje kmetije ali se v to smer izobražujejo. Če je tovrstnih morebitnih dedičev več, imajo prednost tisti, ki so odraščali na kmetiji ali na kakršenkoli način prispevali k ohranitvi kmetije.

Iz dedovanja se izločijo tisti sodediči, ki so preskrbljeni na kakšen drug način. Kadar zaščitena kmetija izhaja od dediča iz prejšnjega zapustnikovega zakonca, imajo zapustnikovi potomci s prejšnjim zakoncem prednost pred drugimi sodediči.

Dedovanje zaščitene kmetije, ki je v solasti zakoncev

V primeru, da je zaščitena kmetija v lasti oziroma solasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec, v primeru, da oba zakonca umreta istočasno, pa se dediče določi po ZDKG.

Kadar po enem od zakoncev obstajajo dediči, ki niso dediči drugega zakonca, se primer dedovanja obravnava, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju z drugim zakoncem.

Dedovanje zaščitene kmetije, ki je v solasti starša in otroka

V tem primeru je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če je ta dedič po Zakonu o dedovanju. Če preživeli nima zakonitih dednih pravic, se dediča določi med zakonitimi dediči umrlega solastnika. Kadar solastnika umreta istočasno, je dedič zaščitene kmetije otrok ali posvojenec oz. njegov potomec.

Izplačilo nujnega deleža dedičem, ki ne dedujejo zaščitene kmetije

Nujni delež mora izplačati dedič, ki deduje zaščiteno kmetijo, in sicer tistim dedičem, ki niso upravičeni do dedovanja, so pa upravičeni do denarnega nadomestila v vrednosti nujnega deleža. Na zahtevo dediča lahko sodišče nujni delež poveča ali zmanjša. Do nujnega deleža pa ni upravičen nevredni dedič, kadar se zgodi hujši prekršek, vezan na preživljanje zapustnika, ki ga je bil dedič po zakonu dolžan preživljati.

Rok za izplačila nujnih deležev določa sodišče in običajno traja največ pet let, v skrajnih primerih 10 let.

Kaj se zgodi z dedovanjem zaščitene kmetije, če ni primernega dediča

V tem primeru zaščiteno kmetijo dedujejo vsi dediči v skladu z Zakonom o dedovanju in le takrat je možna delitev po fizičnih delih.

Dedovanje zaščitene kmetije v primeru oporoke

Običajno lahko oporočitelj zaščiteno kmetijo zapusti le enemu dediču, izjemoma je možno tudi več dedičem, a pod pogojem, da se kmetija ne deli po fizičnih delih.

V primeru dedovanja z oporoko se preostalim dedičem nameni le manjše dele zaščitene kmetije, pri čemer se naj upošteva dejstvo, da kmetija ohrani gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije.

Davčni vidik dedovanja zaščitene kmetije

Davka je oproščena oseba iz prvega dednega reda, nato prevzemnik s statusom kmeta ter prevzemnik zaščitene kmetije, ki prevzema celotno kmetijo.

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE