Posojilo lastniku podjetja je oblika posojila, ki ga pravna oseba da fizični ali pravni osebi, ki je hkrati lastnik te gospodarske družbe. Načeloma posojilo lastniku podjetja ni obdavčeno, razen v primeru, ko lastnik danega posojila podjetju ne vrne.
Kazalo
Ali je posojilo lastniku podjetja tudi prikrito izplačilo dobička?
Če posojilo lastniku podjetja nikoli ni poplačano, lahko davčni urad takšno posojilo označi kot prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička je definirano kot vsako nadomestilo, ki ga pravna oseba zagotovi povezani osebi (lahko je družbenik, lastnik ali tretja oseba) in ni nikoli povrnjeno. Med prikrito izplačilo dobička štejemo vse oblike sredstev za opravljanje storitev, kot so odpust dolga, storitve, opravljene brez plačila, ali storitve, opravljene po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene. Poleg tega je prikrito izplačilo dobička tudi nakup sredstev ali storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene, in plačilo za sredstva, ki niso bila prevzeta (oziroma storitve, ki niso bile opravljene). Prikrito izplačilo dobička so lahko tudi obresti na dana posojila, če so te dane po nižji ali prejete po višji obrestni meri.
Kot že omenjeno, je prikrito izplačilo dobička nadomestilo, dano povezani osebi s strani družbe. Povezana oseba je oseba, ki ima v lasti vsaj 25 % vrednosti števila vseh delnic ali deležev v kapitalu podjetja. Lahko je tudi oseba, ki upravlja ali nadzoruje podjetje ali pa obvladuje podjetje na podlagi pogodbe oziroma na način, ki se razlikuje od ostalih razmerij med družbo in nepovezanimi osebami.
Zakaj je prikrito izplačilo dobička zaželeno s strani povezanih oseb?
Glavna lastnost prikritega izplačila dobička je v tem, da ta ne temelji na formalni odločitvi organa za odločanje. Kot že sama besedna zveza pove, se prikrito izplačilo dobička opravi na prikrit način in odločitev o izplačilu ni stvar pristojnega organa za upravljanje podjetja. Prikrito izplačilo dobička se izvede na podlagi posojilne, prodajne ali storitvene pogodbe, za takšen posel pa seveda mora obstajati tudi pravna podlaga.
Na podlagi prikritega izplačila dobička se obravnavajo vse premoženjske koristi, ki jih povezane osebe prejmejo na prikrit način s strani podjetja. Premoženjske koristi izhajajo iz manjšega plačila davkov, osnova za prikrito izplačilo dobička pa je imetništvo delnic, poslovnih deležev ali drugih oblik lastništva. Prikrito izplačilo dobička se kaže v povečanju premoženjskih koristi povezanih oseb in zmanjšanju premoženja podjetja. Premoženje podjetja se zmanjša tako, da se pravni posel opravi pod pogoji, ki ne ustrezajo trenutnim tržnim pogojem. Boljši pogoji za povezano osebo in slabši pogoji za podjetje na dolgi rok finančno izčrpajo.
Ker so davki na kapitalske dobičke v Sloveniji precej visoki, si veliko pravnih in fizičnih oseb želi delati in imeti podjetje v okolju, ki ima nižjo davčno stopnjo ali celo ničelno davčno stopnjo. Takšnim krajem oziroma državam rečemo tudi davčne oaze. Nekatere izmed držav, ki imajo nižjo davčno stopnjo in ki so precej priljubljene za odpiranje novih podjetji, so: Bahami, Belize, Maldivi, Kostarika, Dominikanska republika, Sejšeli, Panama …
Kako pa je v primeru, ko družbenik da posojilo družbi?
Če družbenik da posojilo družbi, se to posojilo lahko obrestuje ali pa ne. Z računovodskega vidika je bistvenega pomena, da priliv na račun družbe s strani družbenika skrbno obravnava. To pomeni, da se preverita ustreznost izvora denarja in njegova pravna pokritost. Na ta način je takšno posojilo možno tudi ustrezno knjigovodsko evidentirati. Družbenik, ki da družbi posojilo, je hkrati tudi upnik družbe. Takšna vloga družbenika je z vidika davčne zakonodaje in prava obravnavana na poseben način. Družba in družbenik morata podpisati posojilno pogodbo, s katero se družbenik zaveže, da bo družbi v določenem roku izročil dogovorjen znesek denarja, družba pa se s pogodbo zaveže, da bo znesek tudi vrnila. V posojilni pogodbi so definirane tudi obresti, ki jih mora družba plačati družbeniku. Omeniti je treba, da plačilo obresti ni zakonsko določeno, kar pomeni, da se lahko posojilojemalec in posojilodajalec dogovorita, da plačilo obresti ni potrebno. Izjema so le obresti v gospodarskih pogodbah, ki se plačajo tudi v primeru, ko niso bile specifično navedene. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki se sklepajo med gospodarskimi subjekti.
Na kakšen način se obračunajo davki na posojilno pogodbo?
Če je družbenik, ki daje posojilo, fizična oseba, se višina obresti določi v posojilni pogodbi. Če obresti niso definirane v pogodbi, velja, da se tudi z davčnega vidika ne obravnavajo. To pomeni, da družbenik (fizična oseba), ki mu obresti niso bile plačane, ni obdavčen v skladu z Zakonom o dohodnini. Če se družbenik in družba odločita, da bo družba za prejeto posojilo družbeniku plačala obresti, so te obdavčene z 20-% davčno stopnjo. Družbi bodo nato obresti priznane kot davčno priznan odhodek iz poslovanja, ampak samo v primeru, ko ne presegajo višine zadnje objavljene obrestne mere, in v primeru, ko delež družbenika v družbi ne presega 25 %. Če obrestna mera presega višino obrestne mere, ki je bila nazadnje objavljena, velja, da se razlika v obrestni meri upošteva kot davčno nepriznan odhodek.
Vse zgornje trditve veljajo samo v primeru, ko posojilo družbi daje družbenik, torej fizična oseba. Če je posojilo družbi dano s strani pravne osebe, takšna pogodba postane gospodarska pogodba. Za gospodarsko pogodbo velja, da se obresti obračunajo, četudi njihova višina ni točno določena v pogodbi. Lahko pa se ne obračunajo v primeru, ko se subjekta med seboj tako dogovorita in to tudi zapišeta v pogodbo. V tem primeru mora družbenica (podjetje) ob obračunu davka povečati svojo davčno osnovo za višino obresti. Izjemo predstavljajo le pravne osebe, ki so povezane osebe, kar pomeni, da so povezane v kapitalu, nadzoru ali upravljanju podjetja.
Zaključimo lahko, da je posojilo lastniku podjetja, v kolikor to posojilo ni vrnjeno, v večini primerov obravnavano kot prikrito izplačilo dobička. Če se želite izogniti posledicam davčnega urada, vam svetujemo, da takšnih praks ne uporabljate, saj ima davčni urad nad tovrstnimi dejanji strog nadzor in sankcije. Na drugi strani lahko tudi družbenik da posojilo družbi. V tem primeru je pomembno, da se sklene ustrezna posojilna pogodba. Če ena pravna oseba drugi pravni osebi daje posojilo, sklenete gospodarsko pogodbo. Za gospodarske pogodbe velja, da mora posojilojemalec plačati tudi obresti, razen, če pogodba ne določa drugače.
