Nepošten pogodbeni pogoj pri kreditih v švicarskih frankih je praviloma določilo, po katerem je bila višina kredita oziroma obveznost njegovega odplačevanja vezana na vrednost švicarskega franka, potrošnik pa pred sklenitvijo pogodbe ni bil ustrezno seznanjen z dejanskimi ekonomskimi posledicami takšnega dogovora.
Kazalo
Kaj pomeni nepošten pogodbeni pogoj pri kreditih v švicarskih frankih?
Sama sklenitev kredita v tuji valuti še ne pomeni, da je pogodba avtomatično nepoštena. Odločilno je predvsem, kako je banka kredit predstavila, katere informacije je posredovala kreditojemalcu in ali je potrošniku omogočila, da je razumel resnični obseg valutnega tveganja.
Kaj bi morala banka pojasniti?
Ni dovolj, da je v pogodbi zapisano, da se lahko menjalni tečaj spremeni, ali da je kreditojemalec podpisal izjavo, da prevzema valutno tveganje. Banka bi morala potrošniku na jasen in razumljiv način pojasniti zlasti:
- da se lahko vrednost švicarskega franka v primerjavi z domačo valuto občutno in dolgoročno zviša;
- da se lahko zaradi spremembe tečaja bistveno poveča mesečni obrok;
- da se lahko poveča tudi evrska protivrednost preostale glavnice;
- da lahko obveznost ostane zelo visoka tudi po več letih rednega odplačevanja;
- da za rast obveznosti ni določena zgornja meja;
- kako bi izrazita sprememba tečaja vplivala na celotno kreditno obveznost in sposobnost potrošnika za njeno odplačevanje.
Potrošnik mora torej razumeti, da tveganje ni omejeno zgolj na manjše mesečno nihanje obroka, ampak lahko vpliva na celotno dolgoročno finančno breme.
Kdaj je pogoj nepošten?
Pogodbeni pogoj je nepošten, kadar v škodo potrošnika in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
Pri kreditih v CHF se je neravnotežje lahko pokazalo tako, da je potrošnik prevzel neomejeno valutno tveganje, čeprav je dohodke prejemal v evrih oziroma prej v tolarjih. Banka pa je kot finančna ustanova tveganja bistveno bolje poznala, jih lažje obvladovala in se je lahko pred njimi ustrezno zavarovala.
Pomembno je tudi, ali bi razumen in ustrezno obveščen potrošnik takšen pogoj sprejel, če bi mu banka pošteno predstavila možnost zelo velikega zvišanja obrokov in preostanka glavnice. Če potrošnik zaradi pomanjkljivih pojasnil ni mogel sprejeti poučene in preudarne odločitve, je to pomemben pokazatelj nepoštenosti.
Sodišče EU je poudarilo, da mora biti potrošniku omogočeno razumeti konkretne ekonomske posledice valutnega pogoja, ki lahko celotno tečajno tveganje prenese nanj.
Kaj sodišče presoja?
Sodišče presoja okoliščine v času sklenitve pogodbe, med drugim:
- vsebino kreditne pogodbe in morebitnih izjav o prevzemu tveganja;
- informacije, ki jih je banka ustno in pisno posredovala potrošniku;
- ali so bili predstavljeni konkretni izračuni oziroma neugodni scenariji;
- ali je bil kredit v CHF predstavljen kot ugodnejši, stabilen ali varen;
- znanje in osebne okoliščine kreditojemalca;
- dolgoročnost kredita ter razmerje med dohodki potrošnika in valuto kredita;
- informacije, s katerimi je banka razpolagala ob sklenitvi pogodbe.
Splošno opozorilo banke o možnosti spremembe menjalnega tečaja samo po sebi ne zadostuje za razbremenitev njene pojasnilne dolžnosti.
