Dedni red se začne s prvim dednim redom, nato sledi drugi dedni red. Kadar zapustnik ni naredil oporoke ali se v oporoki ni opredelil do vsega premoženja, pride do zakonitega dedovanja.
Kazalo
Dedni red se začne s prvim dednim redom
Poznamo prvi dedni red, drugi dedni red in tretji dedni red, ki je tudi zadnji dedni red. S tretjim dednim redom se zakonito dedovanje zaključi.
Prvi dedni red
Prvi dedni red zajema otroke, posvojence ter zakonca. Vsi upravičenci po prvem dednem redu dedujejo enake deleže. Sodišče pa lahko odloči, da bo nekdo od zakonitih dedičev po prvem dednem redu prejel večji delež. Običajno se to zgodi takrat, ko po smrti zapustnika zakonci ali zunajzakonski partnerji nimajo sredstev za preživljanje. Odvetnik za dedno pravo vam lahko pomaga razumeti, kako davek na dediščino vpliva na premoženje, če ste v prvem dednem redu. Svetujemo, da se čim prej obrnete na našega odvetnika za dedno pravo, ki vam bo pomagal pri vseh vprašanjih v zvezi z davkom na dediščino.
Drugi dedni red
Drugi dedni red nastopi, če pokojna oseba ni imela potomcev. V tem primeru zapustnikovo dediščino dedujejo zakonec oz. zunajzakonski partner in pokojnikovi starši. Polovica zapuščina pripada zakoncu, druga polovica pa staršem pokojnika. V kolikor je bila pokojna oseba brez otrok in brez zakonca, premoženje dedujejo starši pokojnika. Če je eden od staršev zapustnika umrl pred zapustnikom, njegov del deduje zapustnikov brat ali sestra. V primeru smrti zapustnikovega sorojenca, ki je bil v omenjenem primeru upravičen do dedovanja, dedujejo sorojenčevi otroci. Enako velja, če sta pokojna oba starša zapustnika. Na tak način dedujejo tudi zapustnikovi polbrati ali polsestre, saj lahko dedujejo namesto pokojnega očeta ali pokojne mame, ki bi dedovala po zapustniku (potomcu).
Tretji dedni red
Tretji dedni red nastopi takrat, kadar pokojna oseba ni imela potomcev, ne zakonca in tudi ne več staršev. Takrat premoženje pokojne osebe dedujejo njegovi stari starši. Polovica zapuščine gre staršem po pokojnikovi materini strani, druga polovica pa staršem po pokojnikovem očetu. S tretjim dednim redom se zakonito dedovanje uradno zaključi.
Pri zakonitem dedovanju, v okviru katerega govorimo o dednih redih, ima pravnoveljavna posvojitev enako veljavo kot naravni sorodniki. Tudi pokojnikova zakonska zveza je izenačena z zunajzakonsko zvezo. Pri zakonitem dedovanju po dednih redih gre za vrstni red dedovanja, po katerem dediči po bližnjem dednem redu izključujejo dediče, ki spadajo v bolj oddaljen dedni red. Zakonitemu dedovanju po dednih redih se je možno izogniti le na podlagi izdelane oporoke.
Davka na prvi dedni red je oproščen vsak, ki deduje po prvem dednem redu.
Vsi dediči, ki dedujejo po prvem dednem redu (to so otroci, posvojenci, zakonec oziroma zunajzakonski partner, tudi vnuki in pravnuki ter zeti in snahe), so oproščeni plačila davka.
Davčna stopnja se razlikuje glede na dedne rede. Davek v drugem dednem redu, ki zajema brate, sestre ter njihove potomce, znaša med 5 % in 14 %. Davčna stopnja v tretjem dednem redu, v katerega spadajo dedki in babice, se giblje od 8 % do 17 %.
Vse druge osebe, ki lahko dedujejo po zakonu in dednih redih, morajo plačati davek po stopnji davka na dediščine, ki se giblje od 12 % do 39 %.
Davka na prvi dedni red je oproščen vsak, ki deduje po prvem dednem redu.
Vsi dediči, ki dedujejo po prvem dednem redu (to so otroci, posvojenci, zakonec oziroma zunajzakonski partner, tudi vnuki in pravnuki ter zeti in snahe), so oproščeni plačila davka.
Davčna stopnja se razlikuje glede na dedne rede. Davek v drugem dednem redu, ki zajema brate, sestre ter njihove potomce, znaša med 5 % in 14 %. Davčna stopnja v tretjem dednem redu, v katerega spadajo dedki in babice, se giblje od 8 % do 17 %.
Vse druge osebe, ki lahko dedujejo po zakonu in dednih redih, morajo plačati davek po stopnji davka na dediščine, ki se giblje od 12 % do 39 %.
Kdo deduje zapuščino zapustnika po dednem redu z enakimi deleži?
Zapuščino po enakih delih po prvem dednem redu dedujejo zakonec ali zunajzakonski partner ter otroci zapustnika.
Ali zakonec vedno deduje v prvem dednem redu?
Ne. Pri zakoncu velja izjema, da zakonec preide v drugi dedni red, če zapustnik ni imel potomcev. Zakonec ne deduje celotnega premoženja, saj dedovanje zakonca preide v drugi dedni red, če ni bilo potomcev zapustnika. Če bi potomci zapustnika obstajali, bi zakonec dedoval po enakih delih v prvem dednem redu.
Ali mora zakonec ali zunajzakonski partner plačati davek, če deduje v drugem dednem redu?
Drži, zakonec mora plačati davek na dediščino, če deduje po drugem dednem redu. Vendar pa zakonec v prvem dednem redu ni obremenjen s plačilom davka.
Ali se lahko dedni delež poveča ali zmanjša?
Zakonec lahko v prvem dednem redu zahteva povečanje dednega deleža na račun ostalih sodedičev.
Zakonec, ki deduje v prvem ali drugem dednem redu, lahko zahteva, da se njegov dedni delež poveča v primerjavi z ostalimi sodediči. To zahtevo lahko vloži proti določenim ali proti vsem sodedičem. Zakonec lahko tako deduje tudi tisti del zapuščine, ki bi ga sicer prejeli drugi sodediči. Vendar se to zgodi le v izjemnih primerih, ko zakonec zapustnika nima dovolj sredstev za preživetje in bi, če bi moral deliti zapuščino s sodediči po zakonitem dedovanju v prvem ali drugem dednem redu, prišel v stisko.
Dediči po prvem dednem redu lahko tudi zahtevajo povečanje dednega deleža, ki se zmanjša na račun zakonca zapustnika.
Pravico do povečanja dednega deleža lahko zahtevajo tudi drugi dediči, ki dedujejo v prvem dednem redu skupaj z zakoncem zapustnika. To pomeni, da lahko potomci in drugi dediči prvega dednega reda zahtevajo povečanje svojega deleža, tudi tistega, ki bi sicer pripadel zakoncu. Gre za pravico tistih dedičev prvega dednega reda, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje in bi bili ogroženi ter v stiski, če bi dedovali po zakonskih pravilih prvega dednega reda na podlagi enakih delov.
Kaj pomeni vstopna pravica pri dedovanju po dednih redih na podlagi zakona?
Vstopna pravica pomeni dedovanje po dednih redih po enakih delih med potomci in predniki. To pomeni, da lahko, če otrok zapustnika umre pred njim, vnuk zapustnika dobi dedno pravico in deduje del zapuščine, ki bi sicer pripadel omenjenemu otroku zapustnika. V primeru smrti vnuka zapustnika, ki bi moral dedovati pred zapustnikom, pa dedujejo otroci umrlega vnuka. Gre za proces vstopanja v dedovanje na podlagi zakona in določenih dednih redov.
Ali se lahko zapustnik izogne dedovanju po dednih redih?
Da, na podlagi oporoke se lahko izogne dednim redom, kot je določeno v zakonu. Če zapustnik ni napravil oporoke ali v oporoki ni navedel vsega premoženja, se deduje na podlagi zakona. Dedni redi so natančno opredeljeni z zakonom, v katerem je določeno, katera oseba spada v kateri dedni red in kdo lahko deduje na podlagi zakona.
