zakon partnerski zvezi

Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), sprejet leta 2016 in v veljavi od leta 2017, na novo ureja pravni položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji ter razmerja v sklenjenih in nesklenjenih partnerskih zvezah.

Namen sprejetja Zakona o partnerski zvezi je bil predvsem izenačiti pravice istospolnih in raznospolnih parov. Kljub pomembnemu koraku naprej pa številni menijo, da bo zaradi še vedno prisotne družbene diskriminacije v prihodnosti zakon treba dopolniti in nadgraditi.

Kaj vse ureja Zakon o partnerski zvezi?

Zakon o partnerski zvezi ureja:

  • – sklenitev in prenehanje partnerske zveze
  • – pravne posledice partnerske zveze
  • – pravice in dolžnosti partnerjev
  • – izenačitev partnerske zveze z zakonsko zvezo (razen pri skupni posvojitvi otrok in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo)

Vrste partnerskih zvez, ki jih določa Zakon o partnerski zvezi, so naslednje:

  • sklenjena partnerska zveza, ki se formalno sklene pred matičarjem
  • nesklenjena partnerska zveza, tj. življenjska skupnost dveh istospolnih partnerjev brez formalne sklenitve, ki pa vključujejo pravne posledice (podobno kot zunajzakonska skupnost)

Zakon o partnerski zvezi določa, da imajo partnerji, ki sklenejo partnersko zvezo, enake pravne posledice kot zakonci v zakonski zvezi, zlasti glede dedovanja, premoženjskih razmerij in socialnih pravic. Vendar pa partnerska zveza ne omogoča skupne posvojitve otrok niti oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj ti pravici zanjo nista predvideni.

Kaj določa Zakon o partnerski zvezi, kadar gre za nesklenjeno partnersko zvezo?

  1. člen Zakona o partnerski zvezi določa, da je nesklenjena partnerska zveza dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista formalno sklenila partnerske zveze. Takšna skupnost ima po zakonu enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost na pravnih področjih, kjer zakon to določa, razen če zakon določa drugače. Partnerja v nesklenjeni partnerski zvezi nimata pravice do skupne posvojitve otrok niti nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Kdo lahko sklene partnersko zvezo po določilih Zakona o partnerski zvezi?

Partnerja, ki sklepata partnersko zvezo, morata biti polnoletna in opravilno sposobna.

Kje lahko partnerja skleneta partnersko zvezo?

Partnersko zvezo lahko partnerja skleneta pred matičarjem. Podatki o sklenitvi, neveljavnosti in prenehanju partnerske zveze se vpišejo v matični register v skladu z določbami zakona, ki ga ureja matični register.

Kakšna so določila glede partnerske zveze, sklenjene v tujini?

Za vpis partnerske zveze, sklenjene v tujini, veljajo določbe zakona, ki ureja matični register. V matični register se vpišejo le tiste partnerske zveze, ki so bile sklenjene v državah, kjer imajo enake pravne posledice kot zakonska zveza med moškim in žensko v Republiki Sloveniji, in če so hkrati izpolnjeni tudi drugi pogoji, določeni z Zakonom o partnerski zvezi.

V katerih primerih partnerska zveza preneha veljati?

Partnerska zveza preneha veljati v primeru:

  • smrti enega od partnerjev
  • z razglasitvijo pogrešanosti
  • z razvezo zakonske zveze oziroma ločitvijo

Ocena

zdravniški zaplet ali zdravniška napaka

Kdaj gre za zdravniški zaplet ali zdravniško napako

Razlikovanje med zdravstvenim zapletom in zdravniško napako je bistvenega pomena pri presoji odškodninske odgovornosti v zdravstvu.

razdelitev premoženja za časa življenja

Razdelitev premoženja za časa življenja – pogodbe, opcije in pravne rešitve

Razdelitev premoženja za časa življenja predstavlja premišljeno in pravno varno alternativo kasnejšim sodnim postopkom, kot je tožba na delitev skupnega premoženja ali zapuščinski spor.

dodelitev otrok po ločitvi

Dodelitev otrok ob ločitvi, komu pripada otrok po ločitvi in stiki z otrokom po ločitvi

Dodelitev otrok ob ločitvi, komu pripada otrok po ločitvi in stiki z otrokom po ločitvi? Preberite naš članek.

skrbništvo za mamo

Skrbništvo za mamo

Skrbništvo za mamo je lahko primarno skrbništvo, kar pomeni, da odloča o otrokovem življenju, hkrati pa otrok ohrani stik z drugim staršem.

napake pri dedovanju

Napake pri dedovanju

Ena izmed glavnih napak pri procesu dedovanja, zaradi katere pogosto pride do sporov med dediči, je pomanjkanje oporočnega interesa.

darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Darilna pogodba ali pogodba o dosmrtnem preživljanju

Vprašanje, ali skleniti darilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, nima enoznačnega odgovora, saj imata obe pogodbi svoje prednosti.

darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje

Pravni pomen darilne pogodbe v zvezi z dedovanjem, vpliv na nujne dediče, davčne posledice ter najpogostejše napake, ki jih ljudje naredijo pri prenosu premoženja.

dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov

Dedovanje vnukov je v slovenskem pravnem sistemu pomembno, vendar pogosto premalo razumljeno področje. Vnuki sodijo v 1. dedni red.

dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu

Dedovanje po bratrancu je pravno področje, ki pogosto sproža vprašanja, saj bratranci in sestrične v slovenskem dednem pravu ne sodijo med zakonite dedič

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju

Kdaj se lahko izpodbija pogodba o dosmrtnem preživljanju? V praksi je izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju zahtevno.

RAZLIKA MED POGODBO O PREUŽITKU IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku

Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju se kaže tudi v vplivu na davčne obveznosti in različne dedne posledice.

Kaj pomeni skupno premoženje

Kaj pomeni skupno premoženje v zakonu in kako se razlikuje od posebnega premoženja

Izvedite, kaj pomeni skupno premoženje v zakonu, kako nastane med zakoncema ter v čem se razlikuje od posebnega premoženja. Spoznajte pravila delitve premoženja ob razvezi in svoje pravice.

POKLIČITE