Odločitev Ustavnega sodišča glede švicarskih frankov

Ustavno sodišče je v zadevi švicarskih frankov imelo ključno funkcijo: pregledalo je namreč ustavnost omenjenega zakona in določb, ki so posegale v že sklenjene kreditne pogodbe in posojilne razmere.

Vloga Ustavnega sodišča v švicarskih frankih

V Sloveniji se že vrsto let pojavlja izrazita pravna in finančna problematika kreditov, sklenjenih v švicarskih frankih (CHF). Ti krediti, podpisani predvsem v obdobju med letoma 2004 in 2010, ko je bil tečaj franka glede na evro stabilen ali celo ugoden, so se po nenadnem dvigu vrednosti franka spremenili v veliko breme za številne kreditojemalce. Zaradi tega so številni prizadeti vložili tožbe zaradi kreditov v švicarskih frankih, v katerih sodišča presojajo zakonitost in poštenost kreditnih pogodb ter ravnanje bank. Pomembno vlogo pri razumevanju teh postopkov ima tudi praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki vpliva na razlago potrošniškega varstva in pravne varnosti v teh sporih.

Ključni preobrat se je zgodil leta 2015, ko je Švicarska narodna banka (SNB) opustila zgornjo vezavo švicarskega franka na evro. To je povzročilo močno rast vrednosti franka glede na evro in posledično občutno povečanje mesečnih obveznosti kreditojemalcev v CHF.

V odziv na nastalo situacijo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel oziroma poskušal sprejeti Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (skrajšano: Zakon o frankih). Namen zakona je bil delno prenesti valutno tveganje s kreditojemalcev na banke ter tako razbremeniti potrošnike, ki so bili zaradi valutnih sprememb nesorazmerno prizadeti.

Pomembne odločbe Ustavnega sodišča v švicarskih frankih

Med pomembnejšimi postopki velja omeniti odločbo s 13. januarja 2022, ko je Ustavno sodišče razveljavilo sodbi višjih sodišč in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (zadeva Up-14/21-30) – šlo je za primer, povezan s kreditno pogodbo v švicarskih frankih.

Glavni zakon, ki je bil predmet presoje, je bil nato razveljavljen decembra 2022. Ustavno sodišče je presodilo, da pogoji za njegovo retroaktivno delovanje niso bili izpolnjeni ter da je šlo za poseg v pridobljene pravice in nedopustno povratno učinkovanje zakona.

Ključne pravne točke Ustavnega sodišča glede švicarskih frankov

1. Retroaktivnost zakona – Ustavno sodišče se je opiralo na 155. člen Ustave Republike Slovenije, v katerem je določeno, da lahko zakon določi učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
2. Valutna kapica – Zakon je vseboval 5. člen, ki je uvedel “valutno kapico” (omejitev vpliva apreciacije CHF) in s tem valutno tveganje prenesel na banke. Ustavno sodišče je ugotovilo, da ta določba učinkuje povratno in povzroči sistemsko prenovo kreditnih pogodb, sklenjenih pred datumom zakona.
3. Pridobljene pravice in pravna varnost – Sodišče je poudarilo, da je poseg v kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred sprejetjem zakona, in njihov status ter obveznosti po zakonu poseg v pravno varnost ter pridobljene pravice kreditojemalcev in bank.
4. Obrazložena sodna odločba – V zvezi z individualnimi postopki je Ustavno sodišče presodilo, da je bila kršena pravica do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave) za kreditojemalce v CHF, ker niso bili ustrezno seznanjeni s finančnim tveganjem in posledicami.

Pomen odločitve Ustavnega sodišča glede kreditov v švicarskih frankih

• Za kreditojemalce: odločba Ustavnega sodišča predstavlja jasen pravni signal, da država oziroma zakonodajalec ne more retroaktivno posegati v že sklenjena pogodbena razmerja, če za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. S tem se krepi možnost za uveljavljanje ugovorov, revizij in drugih pravnih sredstev glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih.
• ​​Za banke in finančni sektor: odločba prinaša določeno stopnjo pravne negotovosti, saj kreditne pogodbe v CHF ostajajo predmet razprav. Ustavno sodišče je poudarilo, da morajo biti vsi zakonski posegi v pogodbeno-pravna razmerja presojani strogo ter v skladu z ustavnimi načeli in načelom sorazmernosti.
• Za pravni red: odločba potrjuje pomen načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in ustavne zasnove zakonodaje. Ustavno sodišče je poudarilo, da ni dovolj, da zakon zgolj domnevno zasleduje javni interes – ta mora biti jasno opredeljen, utemeljen in v celoti skladen z ustavo.

 Analiza odločbe Up-54/19

• Predmet zadeve: krediti v švicarskih frankih, valutne klavzule, pojasnilna dolžnost banke in pravica do obrazložene sodne odločbe.
• Ključna stališča Ustavnega sodišča:
  • Iz 22. člena Ustave Republike Slovenije izhaja, da mora biti vsaka sodna odločba obrazložena tako, da stranka razume, zakaj je bila določena odločitev sprejeta.
  • Ker so bili kreditojemalci pri kreditih v švicarskih frankih izpostavljeni znatnemu valutnemu tveganju (npr. depreciacija domače valute, spremembe obrestnih mer), bi morala sodišča v sodbah posebej skrbno in jasno obrazložiti razloge za svojo odločitev – česar pa niso storila.
• Posledica: Ustavno sodišče je ugotovilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.
• Implikacije: odločba poudarja pomen procesne varnosti in obveznost sodišč, da jasno opredelijo trditve strank, pravno podlago in razloge za odločitev – še posebej v kompleksnih primerih, kot so kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
• Omejitve in odprta vprašanja: Ustavno sodišče se v tej zadevi ni nujno poglobilo v vse vsebinske aspekte pogodbenih določb (pogodbeni pogoji, veljavnost valutne klavzule ipd.), ampak je bil poudarek predvsem na procesni zahtevi.

2. Analiza odločbe Up-14/21-30

• Predmet zadeve: ponovno vprašanje kreditojemalcev in valutnih klavzul, pri čemer se odločba dotika tudi pojasnilne dolžnosti banke ter pravice do obrazložene sodne odločbe.
• Ključna stališča Ustavnega sodišča:
  • Ustavno sodišče poudarja, da iz 22. člena Ustave RS izhaja obveznost sodišč, da se z navedbami strank seznanijo, pretehtajo njihovo dopustnost in relevantnost ter se do njih v sodni obrazložitvi tudi jasno opredelijo.
  • Ugotovljeno je bilo, da so bile v izpodbijanih sodbah kršene pravice iz 35. in 22. člena Ustave RS, predvsem zato, ker strankam niso bile jasno pojasnjene vsebina in posledice valutnega tveganja.
  • Zaradi tega je Ustavno sodišče odločilo, da se zadeva vrne v ponovno odločanje.
• Implikacije: Ta odločba predstavlja pomemben premik od zgolj procesne zahteve k vsebinski presoji. Ustavno sodišče je izpostavilo, da morajo banke in sodišča natančno pojasniti, ali je bila narava valutnega tveganja dovolj razumljiva, ali je potrošnik res razumel, kaj podpisuje, ter ali so bile informacije, ki jih je prejel, popolne in ustrezne.
• Omejitve: Ustavno sodišče v tej odločbi ni izčrpno obravnavalo vseh vsebinskih vidikov valutnih klavzul (npr. njihove veljavnosti ali metod konverzije), temveč se je osredotočilo predvsem na pravico stranke do jasnega pojasnila in ustrezne obrazložitve sodne odločbe.

Vpliv odločitve Ustavnega sodišča glede švicarskih frankov

Zadeva posojil v švicarskih frankih je kompleksen pravno-institucionalni primer, v katerem se prepletata gospodarski šok (apreciacija CHF) ter ustavnopravno presojanje zakonov, pogodb in pravic.

Ustavno sodišče je odigralo ključno vlogo pri varovanju ustavnih načel – predvsem pravice do pravnega varstva, pravne varnosti in prepovedi poseganja v pridobljene pravice. Obenem je poudarilo, da so rešitve za potrošnike in banke učinkovite le, če zakonski posegi spoštujejo temeljne ustavne zahteve.