Pogodbena kazen je vnaprej določena oblika sankcioniranja za primer neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Kljub temu, da stranki pogodbene kazni vključita že v samo pogodbo, to ne preprečuje dejanske kršitve. Stranke lahko še vedno kršijo svoje obveznosti, pogodbene kazni pa omogočajo, da nasprotna stranka dobi povrnjeno škodo. Pogodbene kazni torej predstavljajo učinkovito varovalko v primeru kršitev in pripomorejo k temu, da se stranke bolj držijo pogodbenih zavez.
Kazalo
Kako so definirane pogodbene kazni?
Pogodbena kazen je oblika zavarovalnega instituta, na podlagi katerega se stranke zavarujejo za primer škode. Gre za tako imenovano civilno sankcijo, za njeno uveljavitev pa je zadostna že ena sama kršitev. Omeniti je treba, da za uveljavitev pogodbenih kazni ni nujno potrebna nastala škoda. Za uveljavitev je zadostna že kršitev, v tem pa se pogodbene kazni razlikujejo od odškodnin.
Ko stranki podpišeta pogodbo, je bistveno, da se držita vseh obveznosti in uveljavljata pravice, ki so za posamezno stranko navedene v pogodbi. V nasprotnem primeru lahko nasprotna stranka uveljavlja pogodbene kazni. Najbolje je, če so pogodbene kazni že določene v sami pogodbi in služijo kot zavarovanje za izpolnitev pogodbenih obveznosti.
Katere so funkcije pogodbenih kazni?
Pogodbene kazni imajo tri glavne funkcije, in sicer:
- zagotavljajo pogodbeno disciplino;
- določajo znesek odškodnine, ki zapade ne glede na višino in nastanek škode (seveda mora škoda nastati zaradi malomarnosti pogodbene stranke in ne zaradi višjih sil, na katere stranka nima vpliva);
- služijo kot instrument za izogibanje sodišču.
Katere so glavne značilnosti pogodbenih kazni?
Glavna značilnost pogodbenih kazni je ta, da ne morejo nastopati samostojno, kar pomeni, da vedno nastopajo v kombinaciji s pravnimi posli. Imajo akcesorno naravo in so vezane na glavno dejavnost. V trenutku, ko preneha veljati osnovni pravni posel, preneha veljati tudi pogodbena kazen. Stranki se lahko skladno s pogodbo dogovorita tudi drugače. V primeru, ko stranka ne izpolni pogodbenih obveznosti, lahko druga stranka od nje zahteva izpolnitev obveznosti ali pa uveljavlja pogodbeno kazen. V najhujšem primeru se lahko zahteva tudi odstop od pogodbe. Stranka lahko pogodbeno kazen uveljavlja tudi v primeru, ko pride do stvarne napake na blagu ali storitvi, ki je bila predmet pogodbenega razmerja. Enako velja za primer zamude.
Kako se določa višina pogodbene kazni?
Pogodbeno kazen stranki določita sami in njeno višino zapišeta v pogodbo. Lahko se dogovorita tudi, ali je pogodbena kazen v primeru kršitve plačana v absolutnem ali relativnem znesku (v obliki % od določene vrednosti). Stvar dogovora so tudi zamudne obresti. Pogodbena kazen je lahko tudi precej visoka, če se stranki tako dogovorita. Zakonsko namreč ne obstaja maksimalni znesek višine pogodbene kazni. Kljub temu je treba omeniti, da lahko sodnik v primeru spora med strankami višino pogodbene kazni zniža, če preceni, da je glede na dejavnost in stopnjo resnosti kršitve previsoka. Te pravice ni možno izključiti niti s pogodbenimi določili.
Katere so še ostale lastnosti pogodbenih kazni?
Pogodbene kazni lahko služijo tudi v primeru zamude glede izpolnitve pogodbenih obveznosti. Stranki se s pogodbeno kaznijo dogovorita, da bo moral zamudnik plačati določen denarni znesek oziroma zagotoviti druge oblike premoženjskih koristi. Takšne oblike pogodbenih kazni se najpogosteje uporabljajo, ko so predmet glavne pogodbe gradbeno delo, dela obrtnikov, dela na projektih in podobno. Omeniti je treba še, da glede na splošna zakonska določila velja, da je pogodbena kazen dogovorjena za primere, ko pogodbena stranka zamuja z izpolnitvijo obveznosti. Če stranki želita, da pogodbena kazen velja tudi za neizpolnitev pogodbenih obveznosti, morata to določilo jasno zapisati v pogodbi. Strankam svetujemo, da zaradi tega v pogodbi jasno opredelita, za katere primere vse velja pogodbena kazen. Smiselno je, da za pomoč prosita odvetnika, ki bo na podlagi izkušenj vedel, kako oblikovati pogodbo na način, da zadošča vsem potrebam strank.
Pogodbene kazni ne morejo biti dogovorjene za primer denarnih obveznosti. Višino pogodbene kazni za nedenarne obveznosti lahko stranki sami poljubno določita, maksimalni znesek pa ni zakonsko določen. Znesek je lahko določen v odstotku (kot relativni znesek) ali v absolutnem znesku. Če katera izmed strank presodi, da je znesek pogodbene kazni previsok, lahko ta znesek tudi izpodbija in ga zniža.
Pomembno je tudi, da je pogodbena kazen zapisana v enaki obliki kot glavna pogodba. Če je torej predmet glavne pogodbe prodaja nepremičnine in je pogodba tudi notarsko overjena, mora biti tudi pogodbena kazen dogovorjena v obliki notarskega zapisa.
V katerih primerih pogodbena kazen ne pride v poštev?
Stranka plačila pogodbene kazni ne more zahtevati v primeru, ko je do neizpolnitve pogodbenih obveznosti prišlo zaradi višje sile oziroma vzroka, na katerega druga pogodbena stranka ni imela vpliva. Pogodbena kazen se lahko uveljavlja le v primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma zamude, ki izhaja iz malomarnosti druge pogodbene stranke. Upnik pravice iz naslova pogodbene kazni uveljavlja glede na dogovor z dolžnikom. Na podlagi narave posla se tako stranki dogovorita, ali je smiselno v pogodbo vključiti pogodbeno kazen zaradi zamude, zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali obe hkrati. V primeru kršitev lahko nato upnik od druge pogodbene stranke zahteva izpolnitev pogodbenih obveznosti ali pa uveljavi pogodbeno kazen. Če želi upnik uveljavljati pogodbeno kazen, nima več pravice zahtevati izpolnitve pogodbenih obveznosti. Na drugi strani pa upnik po poplačilu pogodbene kazni nima pravice odstopa od pogodbe in neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Izjema je le tedaj, ko se stranki dogovorita za to možnost. V primeru zamude pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti napisano ne velja. Upnik ima pravico od dolžnika zahtevati tako poplačilo pogodbenih kazni kot tudi izpolnitev obveznosti po pogodbi.
Na kakšen način se lahko zmanjša pogodbena kazen?
Višina pogodbene kazni je, kot že omenjeno, stvar dogovora med pogodbenima strankama. Kljub temu pa je treba omeniti, da se morata za njeno veljavnost obe stranki strinjati. V primeru sodnega ukrepanja dolžnika določena višina pogodbene kazni ne velja. Dolžnik lahko pogodbeno kazen izpodbija na sodišču, sodišče pa v tem primeru opravi test sorazmernosti, na podlagi katerega presodi, ali je določena višina pogodbene kazni ustrezna ali previsoka. Odvetnik za pogodbe vam lahko pravno pomaga pri pogodbenih sankcijah.
Kakšna je razlika med odškodnino in pogodbeno kaznijo?
Pogodbena kazen in odškodnina sta med seboj neodvisni. Stranka ima od nasprotne stranke pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi tedaj, ko ta presega škodo, nastalo zaradi zamude ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Iz tega izhaja, da sta si namena odškodnine in pogodbene kazni popolnoma različna. Odškodnina torej služi kot kompenzacija za povzročeno škodo, z njo pa si upnik vrne stroške materialne ali nematerialne škode. Na drugi strani pogodbena kazen služi kot instrument kaznovanja pogodbene stranke za primer neizpolnjevanja dogovorjenih določil.
