Nakup poslovnega deleža in prenos pravic na novega lastnika ureja Zakon o gospodarskih družbah. V tem zakonu so jasno opredeljeni odnosi med družbeniki ter odnos družbe do družbenikov in obratno.
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi več oseb ali ena, bodisi fizična bodisi pravna oseba. Ob ustanovitvi te pravne oziroma fizične osebe postanejo družbeniki, vsak izmed njih pa na podlagi svojega denarnega ali stvarnega vložka prejme tudi poslovni delež. Ob tem je treba poudariti, da lahko družbeniki svoj poslovni delež kupijo tudi kasneje, kar se šteje za nakup poslovnega deleža, ali pa ga prejmejo kot darilo. Če ga prejmejo kot darilo ali dedujejo, se poslovnemu deležu lahko tudi odpovedo ali pa nakup poslovnega deleža omogočijo drugi osebi. V tem primeru se odpovejo vodenju te družbe in ostalim pravicam, ki jih poslovni delež prinaša.
Kazalo
Kako poteka proces nakupa poslovnega deleža?
Nakup poslovnega deleža je definiran kot predaja pravic, ki jih poslovni delež prinaša drugemu družbeniku ali tretji osebi. Poslovni delež se lahko kupi delno ali v celoti. V primeru nakupa poslovnega deleža le v enem delu velja, da se ustvari nov, ločen poslovni delež, ki je neodvisen od prvotnega poslovnega deleža. Vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od 50 evrov, saj je ta znesek zakonsko določen in predstavlja minimalni znesek, ki ga je dovoljeno vplačati kot denarni vložek.
Kakšna je vsebina pogodbe za nakup poslovnega deleža?
Pogodba za nakup poslovnega deleža mora biti nujno zapisana v pisni obliki. Poleg tega jo mora ustrezno ožigosati tudi notar. Pri oblikovanju pogodbe o nakupu poslovnega deleža je treba upoštevati načelo odličnosti. Preden je pogodba o nakupu poslovnega deleža podpisana, mora notar nujno preveriti, ali je ta tudi ustrezno oblikovana in ali so se upoštevale vse pravice (kot je predkupna pravica družbenikov, opisana v nadaljevanju), ki jih določa zakon, in nihče ni oškodovan. Notar mora tudi preveriti, ali obstajajo razlogi za omejitev nakupa poslovnega deleža, ti razlogi pa so opredeljeni v 10. členu ZGD-1.
Kako je definirana predkupna pravica družbenika?
Obstoječi družbeniki imajo za nakup poslovnega deleža predkupno pravico. Predkupna pravica je pravica, ki obstoječim družbenikom daje pravico, da poslovni delež kupijo pred tretjimi osebami. Ko se eden izmed družbenikov odloči, da bo svoj poslovni delež prodal, mora o tem nujno pisno obvestiti ostale družbenike v družbi in jim dati nekaj časa, da se odločijo, ali je kdo med njimi zainteresiran za nakup tega poslovnega deleža. Šele ko vsi družbeniki ne izrazijo interesa za nakup poslovnega deleža in ne uveljavijo predkupne pravice, lahko poslovni delež proda tretji osebi. Za odločitev imajo en mesec časa. Če za nakup poslovnega deleža interes izrazi več družbenikov hkrati, velja, da lahko vsi postanejo lastniki poslovnega deleža. Če pa se za nakup poslovnega deleža ne odloči nihče, se ob soglasju vseh ta delež proda tretji osebi. Če ne pride niti do enega izmed omenjenih scenarijev in interesa za nakup deleža ne izkaže nihče, lahko družbenik vseeno izstopi iz družbe. Tudi če delež kupi eden izmed obstoječih družbenikov, ki že ima svoj poslovni delež, velja, da vsak izmed deležev ohranja svojo samostojnost. Če sta oba deleža vplačana v denarju, lahko družbenik ta dva deleža združi. Če pa sta deleža vplačana v stvarnih vložkih, združitev ni možna. Z družbeno pogodbo je mogoče določiti, da družbeniki ne bodo imeli predkupne pravice. V tem primeru mora biti to v pogodbi tudi zapisano. Če predkupna pravica v družbeni pogodbi ni omenjena, ta po zakonu obstaja in jo družbeniki lahko uveljavijo.
Kako je možno družbeno pogodbo oziroma sklep družbenikov spremeniti?
V primeru prodaje in nakupa poslovnega deleža morajo ostali družbeniki v družbi sprejeti sklep o spremembi lastništva in spremembi družbene pogodbe. Ob spremembi morajo pripraviti novo družbeno pogodbo, ki mora biti nujno v pisni obliki, vanjo pa morajo zapisati vse spremembe glede lastništva in pravic. Če je bil družbenik, ki prodaja svoj poslovni delež, edini družbenik v družbi in v lastniško strukturo vstopa popolnoma nova oseba, mora ob tem sprejeti sklep o spremembi družbene pogodbe, ta pa nadomesti akt o ustanovitvi, ki je veljal do tega trenutka.
Kako je z davki pri nakupu poslovnega deleža?
Davki ob nakupu in prodaji poslovnega deleža se razlikujejo glede na to, ali poslovni delež prodaja fizična ali pravna oseba. Ob sklepanju prodajnega posla mora davek plačati prodajalec, in sicer velja, da mora do konca februarja podati napoved o vseh kapitalskih dobičkih, med katere štejemo tudi poslovne deleže. Kapitalski dobički so izračunani kot razlika med prodajno in nakupno ceno kapitala (torej poslovnega deleža), ti pa so kasneje obravnavani kot davčna osnova. Pred obračunom davka je davčna osnova znižana še za normirane stroške, ti pa jo lahko znižajo v primeru, ko je davčna osnova že pozitivna. Davek se znižuje vsakih pet let, zniževanje davka pa je povezano z leti lastništva. Za družbenike se iz davčnega vidika splača, da so čim dlje družbeniki v družbi. Dlje kot imajo namreč v lasti poslovni delež, nižje davke plačajo.
Splošna davčna stopnja znaša 27,5 %, na 20 % pa se zniža v primeru, ko je bil družbenik lastnik poslovnega deleža dlje kot pet let. Nato se z vsakimi dodatnimi petimi leti lastništva davčna stopnja dodatno zniža za 5 %. Po 20 letih lastništva družbeniku ob prodaji poslovnega deleža ni treba plačati davka iz naslova kapitalskega dobička.
Če se boste odločili za nakup poslovnega deleža ali prodajo, vam svetujemo, da se pred tem posvetujete z odvetnikom. Naša strokovna ekipa ima na tem področju številne izkušnje in dobro pozna sodno prakso ter vse člene zakona, ki definirajo, kako mora nakup poslovnega deleža potekati. Ob takšnih poslih je namreč bistveno, da so vse stranke ustrezno zavarovane in da nobena izmed strank ne more biti odškodovana. Pokličite nas in pomagali vam bomo pri celotnem procesu nakupa poslovnega deleža.
