Disciplinski postopek je formalen pravni postopek, ki se uporablja v organizacijah, podjetjih, izobraževalnih ustanovah, vladi in drugih institucijah, da bi obravnavali kršitve pravil, kodeksa obnašanja ali vedenjskih standardov s strani zaposlenih, članov ali drugih posameznikov, ki delujejo v okviru teh institucij. Namen disciplinskega postopka je vzpostaviti red, disciplino, odgovornost in učinkovito delovanje organizacije ter zagotoviti, da se kršitve obravnavajo na pravičen in dosleden način.
Kazalo
Na kakšen način se vodi disciplinski postopek?
Disciplinski postopek je postopek, ki se izvrši, ko delavec krši svoje pogodbene obveznosti in je iz tega naslova tudi disciplinsko odgovoren. Če delavec obveznosti krši zaradi malomarnosti in delodajalcu povzroči škodo, jo mora tudi povrniti. Enako velja tudi, če je delodajalec tisti, ki krši pogodbene obveznosti in delavcu povzroči škodo. V tem primeru mora delodajalec delavcu povrniti škodo. Disciplinski postopek je natančneje urejen v kolektivnih pogodbah. Zakon o delovnih razmerjih namreč pravice delavcev ureja do minimalne ravni, v praksi pa so te podrobneje opisane v kolektivni pogodbi.
Kako se disciplinski postopek izvede?
Ko delavec podpiše pogodbo o zaposlitvi, mora iz njenega naslova izpolnjevati določene obveznosti. V nasprotnem primeru se zoper delavca vodi disciplinski postopek, delodajalec pa ima pri tem več možnosti. Ena izmed možnosti je denarna kazen. Obstajajo pa tudi možnosti, ki se nanašajo na odvzem bonitet ali katerekoli druge disciplinske sankcije, če jih določa kolektivna pogodba. Omeniti je treba, da disciplinskih sankcij ne more določiti podjetniška kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi.
Ali se lahko kot ukrep disciplinskega postopka uvede tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Disciplinski postopek med upravičenimi ukrepi ne predvideva odpovedi delovnega razmerja. Delodajalec pa se lahko odloči, da bo delavcu dal redno ali izredno odpoved. Omenjena odločitev delodajalca mora biti izvedena po zakonito vodenem postopku. Redna oziroma izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi sta ukrepa, ki ju delodajalec izvede, če je delavec večkrat huje kršil pogodbo o zaposlitvi, posledica pa je prenehanje delovnega razmerja.
Ali lahko disciplinski postopek spremeni delovnopravni položaj delavca?
Disciplinski postopek je v glavnem namenjen temu, da se delavca opozori na njegove kršitve. Disciplinske sankcije so lahko premoženjske ali nepremoženjske narave. Če so premoženjske, gre v praksi večinoma za denarne kazni, sklep delodajalca pa je v tem primeru izvršilni naslov. Ta se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.
Omeniti je treba, da disciplinski postopek ne sme trajno spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Tega namreč določa veljavna pogodba o zaposlitvi, ki se lahko spreminja le s soglasjem pogodbenih strank. Iz omenjenega izhaja, da se disciplinski postopek ne more izvesti v obliki prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Odpoved lahko delodajalec izvede le po zakonito vodenem postopku izredne oziroma redne odpovedi.
Kaj se zgodi v primeru, ko delodajalec noče odpustiti delavca?
Če delodajalec meni, da kršitve delavca niso dovolj hude, da bi ga odpustil, lahko delavca sankcionira na podlagi disciplinskega postopka. Ena izmed glavnih disciplinskih sankcij je opomin. Omeniti je treba, da mora v primeru denarne kazni delodajalec poklicati inšpektorat, ki izvrši disciplinski postopek.
Kakšne pravice ima delavec v disciplinskem postopku?
V disciplinskem postopku mora disciplinsko odgovornost ugotavljati delodajalec. Pred samim disciplinskim postopkom mora delodajalec delavca (pisno) obvestiti o njegovih kršitvah in o tem, da se bo zoper njega izvedel disciplinski postopek. Delavec mora imeti tudi možnost, da se o svojih kršitvah izjavi. Čas, da se delavec pripravi na zagovor, mora biti dovolj dolg, da delavcu omogoči ustrezno pripravo. V praksi je ta rok dolg najmanj tri delovne dni. Zagovora ni treba izvesti, če obstajajo okoliščine, na podlagi katerih je neupravičeno pričakovati, da se delavcu zagovor omogoči.
Omeniti je treba še, da delodajalcu na podlagi zakona o disciplinskem postopku ni treba obvestiti sindikata ali sveta delavcev. Skladno z dogovorom pa se lahko oba vključita v disciplinski postopek, če ju delavec za to pooblasti.
Na kakšen način mora biti sporočen začetek disciplinskega postopka?
Bistveno je, da je disciplinski postopek delavcu vročen in sporočen pisno. Na podlagi zakona so tudi določeni zastaralni roki, po preteku katerih delodajalec več ne more sprožiti disciplinskega postopka. Subjektivni rok je en mesec od seznanitve kršitve, objektivni rok pa tri mesece od kršitve. Izrečene disciplinske sankcije imajo rok 30 dni po vročitvi.
Na kakšen način lahko delavec ugovarja zoper disciplinski postopek?
Delavec ima pravico, da neposredno z odvetnikom za delovno pravo pred pristojnim sodiščem zahteva sodno varstvo. To se izvede zoper odločitve delodajalca v disciplinskem postopku. Za pridobitev sodnega varstva ima delavec 30 dni časa od dneva vročitve delodajalca. Na podlagi dogovora med delavcem in delodajalcem se lahko izvede alternativna oblika reševanja spora, in sicer v obliki mediacije ali arbitraže.
Kaj je disciplinski pravilnik?
Disciplinski pravilnik ureja disciplinski postopek. Gre za pravilnik, ki nima predpisane vsebine, kar pomeni, da je njegova vsebina odvisna od potreb v posamezni organizaciji. Pomembno je, da je disciplinski red skladen s pravnim redom Republike Slovenije, predvsem pa je bistveno, da zasleduje načelo kontradiktornosti, ki narekuje, da se zagotavlja možnost izjave ugotavljanja o očitani krivdi. Načelo kontradiktornosti je posebna pravica delavca do obrambe.
Kako poteka disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca?
Za uspešno izpeljan disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca je bistveno dobro poznavanje vse zakonodaje in sodne prakse s tega področja. Zakonodaja je v tem primeru precej razpršena, zato gre za kompleksnejši postopek. Kršitve, na podlagi katerih se izvaja disciplinski postopek, so lahko lažje ali hujše oblike. Disciplinski postopek je odvisen od tega, v katero kategorijo sodi kršitev delavca.
Disciplinski postopek in disciplinska odgovornost javnega uslužbenca sta primarno urejena v Zakonu o javnih uslužbencih. Zakon določa, da je treba pred uvedbo disciplinskega postopka najprej preveriti, ali je že potekel rok za njegovo zastaranje. Kot že omenjeno, poznamo objektivni in subjektivni rok. Pri določanju enega in drugega je treba opredeliti tudi začetek teka zastaranja disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se sproži na pobudo drugih upravičenih predlagateljev ali pa na pobudo pristojnika. Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih se določi, kakšne akte mora pristojnik v ta namen sprejeti ter koga vse mora obvestiti o pričetku disciplinskega postopka. Bistveno je, da se pri disciplinskem postopku javnega uslužbenca upoštevajo vsa določila zakona, saj sta v nasprotnem primeru postopek in rezultat postopka nezakonita.
