Dedovanje po bratrancu je pravno področje, ki pogosto sproža vprašanja, saj bratranci in sestrične v slovenskem dednem pravu ne sodijo med zakonite dediče, razen v zelo specifičnih okoliščinah. Razumevanje pravil, ki urejajo dedovanje po bratrancu, je ključno za vsakogar, ki se sooča s postopki po smrti sorodnika, s katerim ni v neposrednem krvnem sorodstvu po zakonu.
Kdaj nastopi dedovanje po bratrancu?
V slovenskem pravu zakonito dedovanje poteka po dednih redih. V prvi dedni red sodijo potomci, v drugi starši in njihovi potomci (bratje in sestre pokojnika), v tretji stari starši in njihovi potomci, kar vključuje tudi stricе, tete ter njihove otroke, torej bratrance in sestrične. Prav v tretjem dednem redu se najpogosteje pojavi vprašanje o dedovanju po bratrancu, saj se pravice dedičev v tem krogu aktivirajo le, če ni živečih dedičev iz prvega in drugega dednega reda.
Za dedovanje po bratrancu je bistveno razumeti, da bratranec ni dedič, če so še živi stari starši pokojnika ali njihovi otroci. Šele ko ti dediči odpadejo, pride do izraza tretji dedni red, kar pomeni, da lahko bratranci in sestrične dedujejo v ravni črti po svojih starših. To pomeni, da dedovanje po bratrancu ne poteka neposredno, temveč po principu vstopne pravice, kjer dediči vstopijo v dedni položaj svojega prednika.
V praksi se dedovanje po bratrancu pogosto zaplete zaradi razvejane družinske strukture. Dedni deleži se delijo glede na število vej in ne glede na število potomcev znotraj posamezne veje. Tako se lahko zgodi, da ima pokojnik več bratrancev, a vsi sodijo v različne veje, kar vpliva na višino dednega deleža. Zato je pri dedovanju po bratrancu priporočljivo natančno preveriti družinsko drevo in sorodstvene vezi.
Poleg zakonitega dedovanja ima pomembno vlogo tudi oporoka. Če je pokojnik jasno določil, da želi omogočiti dedovanje po bratrancu, lahko bratranec pridobi dedno pravico, ki je sicer ne bi imel. Oporoka lahko tako bistveno spremeni dednopravni položaj in prepreči morebitne spore med bolj oddaljenimi sorodniki. Pri sestavi oporoke, ki ureja dedovanje po bratrancu, je priporočljivo poiskati pravno pomoč, saj neustrezno sestavljena oporoka lahko povzroči zapuščinske zaplete ali celo postane neveljavna.
V postopkih, povezanih z dedovanjem po bratrancu, ima pomembno vlogo tudi dokazovanje sorodstvenega razmerja. Zapuščinski postopki zato pogosto vključujejo pridobivanje rojstnih listov, izpiskov iz matičnega registra ter drugih uradnih dokumentov. Natančno dokazovanje je nujno, saj napačno ugotovljeni podatki lahko bistveno vplivajo na izid postopka dedovanja po bratrancu.
Čeprav se zdi dedovanje po bratrancu manj pogosta situacija, je v praksi pomembno področje, saj številne družine nimajo bližnjih sorodnikov ali pa želijo svoj premoženjski položaj urediti bolj prilagodljivo. Zato je smiselno pravočasno preveriti dednopravne možnosti in po potrebi urediti oporoko, s katero se lahko natančno določi obseg in način dedovanja po bratrancu. Svetujemo, da se obrnete na odvetnika za dedno pravo.
