Dedni dogovor

Dedni dogovor spada pod pogodbe civilnega prava in zato zanj veljajo pravila pogodbenega prava.

Kaj je dedni dogovor?

Dedni dogovor pomeni, da dediči na zapuščinski obravnavi skupaj in sporazumno predložijo načrt ali sporazum o delitvi premoženja zapustnika. Sodišče nato ta predloženi sporazum o delitvi premoženja vključi v sklep o dedovanju. Zakon o dedovanju omogoča, da se dediči sami dogovorijo o delitvi zapuščine ali načinu razdelitve premoženja zapustnika. Običajno zapustnik določi, kako naj se zapuščina razdeli, pri čemer pa zakon delno omejuje pravico do razpolaganja z dediščino zaradi nujnega deleža, ki pripada določenim dedičem. Dedni dogovor, kljub zakonskim omejitvam glede razpolaganja s celotnim premoženjem, omogoča razdelitev dediščine na podlagi kompromisnega dogovora med vsemi dediči.

Kdaj je dedni dogovor veljaven in kdaj ne?

Dedni dogovor je veljaven, razen če je razveljavljen. V primeru, da sodišče oceni, da dedni dogovor ni ustrezno sklenjen, lahko izda sklep o zavrnitvi sporazuma o razdelitvi zapuščine med dediči, ki se imenuje dedni dogovor.

Ali ima dedni dogovor prednost pred dedovanjem na podlagi zakona, ostalimi dednimi pogodbami ali oporoko?

Dedni dogovor dedičem omogoča, da sami odločijo o usodi zapustnikovega premoženja. Ne glede na to, ali je zapustnik sestavil oporoko ali kakšno drugo dedno pogodbo, ima dedni dogovor med vsemi dediči največjo moč. Dedni dogovor predstavlja sporazum med dediči, s katerim se skupaj in soglasno odločijo o delitvi zapustnikovega premoženja, namesto da bi o tem odločal sam zapustnik.

Kdaj dedni dogovor velja za pravnomočnega?

Dedni dogovor velja za sklenjenega in dokončnega, ko vsi dediči, tj. stranke, podpišejo pogodbo, ki predstavlja sporazum o delitvi zapuščine.

Dediči dednega dogovora po tem, ko je bil vključen v sklep o dedovanju, ne morejo več spreminjati. Sodišče ne more več posegati v razdelitev zapuščine zapustnika, ne glede na to, ali je postopek že pravnomočno končan.

V dediščino se lahko vključi tudi premoženje, ki še ni predmet dedovanja in bi lahko kasneje vplivalo na delitev zapuščine.

Kaj velja za izjemo pri tem, kako se bo razdelilo premoženje, urejeno na podlagi dednega dogovora?

Če se po sklepu o dedovanju najde novo premoženje, ki ni bilo upoštevano v zapuščini ali dednem dogovoru, je možno sprejeti nov sklep o dedovanju. Prejšnji sklep o dedovanju ostane v veljavi, novi sklep pa se šteje za dodatni sklep o dedovanju. Novi sklep je vezan na prvotni pravnomočni sklep o dedovanju in ureja razdelitev tega novega premoženja med dediče.

Zakaj dedni dogovor šteje za sodno poravnavo?

Dedni dogovor se po vsebini sodne prakse obravnava kot sodna poravnava, saj gre za sporazum oziroma soglasje vseh strank, ki se nanaša na premoženje zapustnika v konkretnem primeru. Dedni dogovor ima enake učinke kot sodna poravnava, kar pomeni, da se lahko izpodbija le s tožbo. Dednega dogovora ni mogoče izpodbijati s pritožbo. S pritožbo je mogoče izpodbijati le sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru. Sklep o dedovanju lahko postane neveljaven na podlagi pritožbe, če dedni dogovor ni bil sklenjen s soglasjem vseh dedičev ali če je dedni dogovor napačno povzet.

Ali lahko zapustnik, ki sestavi oporoko, vpliva na dedni dogovor?

Ne, zapustnik kljub sestavi oporoke nima vpliva na razdelitev zapuščine, če vsi dediči sklenejo dedni dogovor.

Ali lahko oporoka vpliva na dedni dogovor?

Ne, nobena vrsta oporoke ne more vplivati na vsebino dednega dogovora oziroma razdelitev premoženja po dednem dogovoru.

Dedni dogovor se lahko pošlje na sodišče, še preden se začne zapuščinski postopek. Naš odvetnik vam lahko glede sklenitve dednega dogovora učinkovito pomaga.