Odškodninsko tožbo običajno vložimo zoper zavarovalnice ali banke. Zoper zavarovalnice jo pogosto vložimo zato, ker ima večina odgovornih oseb zavarovano odškodninsko odgovornost. Le redki delodajalci ali ostale institucije nimajo sklenjenega zavarovanja odgovornosti. To pomeni, da se odškodnina pridobi na veliko lažji način, saj je poslovni model zavarovalnic takšen, da denar od zavarovalnih premij pridobijo v takšni količini, da imajo na razpolago dovolj denarja za poplačila vseh odškodnin. Problem lahko nastane le tam, kjer ni zavarovalnega kritja in se odškodnina zahteva neposredno od pravne ali fizične osebe. V takšnih primerih se kljub upravičenosti do odškodnine zgodijo primeri, ko odgovorna oseba ne želi izplačati denarja bodisi zato, ker ga nima, bodisi, ker ga ne želi, čeprav ga ima na razpolago. Pravnomočno končan postopek za odškodnino predstavlja izvršljivi naslov in lahko na podlagi pravnomočne odločbe izterjamo odškodnino prek izvršbe, če ima odgovorna oseba seveda na voljo zadostno premoženjsko stanje.
Kazalo
Civilna tožba – odškodnina
Odškodninska tožba se običajno vloži, ko so bila izkoriščena izvensodna pravna sredstva, kot je odškodninski zahtevek ali opomin pred tožbo. Z odškodninsko tožbo po sodni poti dosežemo pravico do denarnega zadoščenja, ki predstavlja nadomestilo za utrpelo škodo. Ta je lahko materialna (denarna prikrajšanja) ali nematerialna (telesne ali duševne bolečine). Civilna tožba, ki predstavlja vsebino odškodnine, se nanaša na določeno pravno osebo ali tudi fizično osebo, ki je povzročila določeno škodo osebi, ki vlaga odškodninsko tožbo.
Kakšen je pogoj za nastanek odškodnine, ki predstavlja pravno podlago za vložitev odškodninske tožbe?
Obstoj pravnega temelja za upravičenje do odškodnine in kasneje do same tožbe za odškodnino mora izpolnjevati pogoj škodnega dogodka, nedopustnost škode ter vzročno zvezo med nastankom škodljivega dejstva in škodo ter odgovornostjo določene pravne ali fizične osebe.
Obstoj škodnega dogodka je lahko vezan na določeno aktivno nedopustno ravnanje. To pomeni povzročitev določenega dejanja, ki je povzročilo nastanek škode, ali pasivno nedopustno ravnanje. Pri tem gre za določeno opustitev, ki se ne bi smela zgoditi. O tem primeru pogosto govorimo na področju zdravniških napak. Dokazno breme vzročne zveze je pri aktivnih dejanjih na strani oškodovanca, pri pasivnih ravnanjih, kjer gre za opustitve ravnanj, ki se ne bi smela zgoditi, pa na strani odgovorne osebe.
Obstoj nedopustnosti pomeni, da gre za kršitev prava, ki varuje pravice oškodovane osebe. Nastanek vzročne zveze pa pomeni, da obstaja vez med nastankom škodnega dogodka oziroma škode in škodnim dejanjem, ki je povzročilo določeno škodo – dogodek. Poznamo objektivno odgovornost in krivdno odgovornost. Pri objektivni odgovornosti lahko odgovorna oseba odgovarja za dejanje v primeru, ko ni neposredno kriva za nastanek škode, vendar nosi objektivno odgovornost za nastanek škode po pravnih standardih. Torej odgovorna oseba brez neposredne krivde nosi odgovornost. Pri krivdni odgovornosti pa je odgovorna oseba povzročila škodo kot hudo malomarna ali z manjšo malomarnostjo ali bodisi naklepno. Pri hudih posledicah škode ali pri naklepu lahko odgovorna oseba poleg odškodninske odgovornosti nosi tudi kazensko odgovornost. Odvetnik za odškodnine vam v naši odvetniški pisarni nudi pomoč tudi na področju kazenske odgovornosti, saj imamo ustrezno ekipo odvetnikov za celovito strokovno pravno pomoč.
Še zadnji pogoj odškodninsko odgovornost pa je škoda, ki lahko pomeni nematerialno obliko – telesne poškodbe na delovnem mestu in v prometnih nesrečah ali na javnih površinah, telesne posledice zaradi zdravniške napake, duševne bolečine, motnje, kot so hrup, onesnaženost itd. Pri materialni škodi pa govorimo o zmanjšanju premoženjskega stanja, izgubi dobička, izpadu dohodka, poškodbi predmeta, oškodovanju pri bančnih ali finančnih poslih itd.
Posebej bi izpostavili odškodninsko prakso, ki se je začela razvijati na področju duševnih bolečin zaradi blatenja dobrega imena in časti. Pri tem gre za razžalitev prek medijev ali družbenih omrežij, poseg v osebnostne pravice, kršitve avtorskih pravic, kršitve blagovne znamke, neupravičen odvzem prostosti, itd.
Vse našteto in še veliko drugega predstavlja škodo, ki jo kot lahko dobimo kot denarno nadomestilo povrnjeno v obliki denarne odškodnine.
Kako potekata odškodninski postopek in civilna odškodninska tožba?
V naši odvetniški pisarni v prvi fazi vložimo odškodninski zahtevek, prek katerega želimo doseči izvensodno poravnavo. Če ne dosežemo priznanja upravičenosti do odškodnine ali prenizko odškodnino, vložimo opomin pred tožbo ali pritožbo na odgovorno osebo. Nato seveda sledi odškodninska tožba, s katero na sodišču dosežemo upravičenje do odškodnine ali želeno višino odškodnine. Da je za naše stranke ta postopek oziroma celoten odškodninski postopek čim manj stresen, v naši odvetniški pisarni poskrbimo tako, da stranko čim bolj razbremenimo. Odškodninsko tožbo spišemo v primernem časovnem roku.
Kakšni so stroški postopka v primeru civilne odškodninske tožbe?
Do vložitve odškodninske tožbe strankam ni treba kriti nobenih sodnih stroškov. Ko pa je odškodninska tožba vložena na sodišče, mora stranka kriti sodne takse in prevzeti stroške morebitnega sodnega izvedenca za določeno področje. Nato stranka v primeru zmage na sodišču prejme povrnjene vse stroške postopka. Zato v naši odvetniški pisarni temeljito presodimo in strankam svetujemo, ali je smotrno vložiti odškodninsko tožbo. Odvetnik za odškodnine bo v naši pisarni skrbno preučil celotno zadevo in vam svetoval, kako pravilno ukrepati, da se pridobi pravična odškodnina.
Pri sestavah civilne odškodninske tožbe se v naši odvetniški pisarni ravnamo po sodni praksi višjih in vrhovnih sodišč, če že obstajajo podobni primeri. Sicer navedbe sodne prakse in odškodninsko tožbo sestavimo na podlagi naših dolgoletnih izkušenj in odlične pravne strokovnosti.
