Pogodba o poslovodenju ni enaka pogodbi o zaposlitvi. Družbenik družbe se lahko v svoji družbi zaposli na dva načina, in sicer na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju ali pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi – ti dve pogodbi pa nimata enakih lastnosti.
Kazalo
Na kakšen način se lahko družbenik zaposli v svoji družbi na podlagi delovnopravne pogodbe o zaposlitvi?
Če se družbenik odloči, da se bo zaposlil prek pogodbe o zaposlitvi, mora pri tem upoštevati številne sestavine tovrstne pogodbe. Upoštevati mora podatke o pogodbenih strankah, napisati mora točen naziv delovnega mesta (med drugim je lahko opredeljen tudi kot direktor družbe), kraj in čas opravljanja dela (urnik) ter čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi. Vključiti mora tudi določila, ali je pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas ali ali je delovni čas polni ali krajši, sestavine, ki definirajo plačo zaposlenega, dolžino odpovednih rokov, druge pravice in obveznosti pogodbenega sodelovanja, navedbo kolektivnih pogodb itd.
Pomembno je, da pravice, ki so določene v pogodbi o zaposlitvi, dosegajo minimalne zakonske zahteve. Enako velja tudi za obveznosti. V primeru, ko se pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo sklene v času ustanovitve družbe, v imenu delodajalca nastopa ustanovitelj družbe. Ob ustanovitvi mora delodajalec sprejeti splošni akt, na podlagi katerega se kasneje sklepajo pogodbe o zaposlitvi. V tem splošnem aktu so tako določeni vsi pogoji zaposlitve za posamezno delovno mesto, ob zaposlovanju pa mora družbenik te pogoje seveda tudi izpolnjevati.
Katere so lastnosti delovnega mesta in delovnega razmerja s poslovodjami?
Če se pogodba o poslovodenju sklene za določen čas, velja pravilo, da je ta določen čas lahko daljši od dveh let. ZDR namreč kot najdaljši dovoljen čas za pogodbo o zaposlitvi z določenim časom navaja dve leti. V primeru zaposlovanja poslovodje se ta čas podaljša na štiri leta, saj navadno mandati direktorjev trajajo toliko časa. Bistvena razlika pogodbe o zaposlovanju poslovodje je tudi v urniku dela poslovodje. Ta si lahko sam odredi delovni čas in urnik. Plača se določi skladno z dogovorom poslovodje in delodajalca. Sama se torej dogovorita o višini plačila in ostalih sestavinah plače. Pogodbeni stranki v tem primeru nista dolžni upoštevati kolektivnih pogodb in ostalih določb zakona. Pogodba o poslovodenju se od klasične pogodbe o zaposlitvi razlikuje tudi glede odmorov in počitka. Poslovodja in delodajalec lahko tako prosto definirata čas, ki je med delovnim časom namenjen počitku, in število dni dopusta. Posebna določila se upoštevajo tudi v primeru prenehanja pogodbe o poslovodenju. Na podlagi zakona se lahko delodajalec in poslovodja sama dogovorita, kako se bo prenehala pogodba o poslovodenju . Tako se definirajo odpovedni rok, položaj poslovodje v primeru prenehanja pogodbe o poslovodenju , višina odškodnine in drugo.
Kakšni pa so prispevki?
Tako kot v primeru običajne pogodbe o zaposlitvi tudi pri pogodbi o poslovodenju velja, da je družba zavezana plačati prispevke za socialno varnost. Te plača delodajalec od bruto plače in bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela. Prispevki so uvrščeni pod stroške plač in znižujejo dobiček družbe, slednje pa je za družbo zaželeno in ugodno. Ko družbenik dobi plačo, se ta upošteva v osnovi za odmero dohodnine. Višina dohodnine se določa na podlagi dohodninskega razreda, v katerega pade posamezni delavec.
Kako je definirana pogodba o poslovodenju?
Na drugi strani je pogodba o poslovodenju pogodba, ki je urejena v civilnem pravu. Glavna razlika med pogodbo o poslovodenju in pogodbo o zaposlitvi je v tem, da pogodba o poslovodenju omogoča več svobode pri določanju pravic in obveznosti delodajalca ter poslovodje. Te zakon ne ureja, kljub temu pa pogodba o poslovodenju ne sme nasprotovati prisilnim predpisom ter moralnim in ustavnim načelom. Na podlagi pogodbe o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo za delodajalca opravljal določeno delo v zameno za določeno nadomestilo. Glavna prednost takšne pogodbe o poslovodenju je tudi razmerje med nadomestilom za poslovodenje in zneskom, ki predstavlja stroške za družbo.
Kakšna je višina prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi pogodbe o poslovodenju?
Pri pogodbi o poslovodenju velja, da jo poslovodja in delodajalec skleneta tedaj, ko je poslovodja že zavarovan na drugi podlagi. V večini primerov gre za podlagi delovnega razmerja. Če poslovodja nima takšne podlage in je edina pogodba, ki jo ima sklenjeno, pogodba o poslovodenju, velja, da se lahko zavaruje na podoben način kot samozaposlena oseba (torej na podlagi zavarovalne podlage 040). Za zavarovalno podlago 040 velja, da je najnižja osnova za obračun prispevkov enaka pokojninski osnovi. Višina prispevkov, ki jih je treba plačati, je odvisna od dobička zavarovane osebe. Ob začetku veljave zavarovanja velja, da je dobiček enak nič. V tem primeru je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanec sam.
Katere značilnosti pa veljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje na podlagi pogodba o poslovodenju?
Družbeniki zasebno ustanovljenih družb ter lastniki zasebnih podjetij se po uveljavitvi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja vključijo v zavarovanje na podlagi že omenjene zavarovalne podlage. V tem primeru veljajo nekatera posebna določila. Prvo določilo se nanaša na to, da je zavezanec za prijavo zavarovanja zavarovanec sam in ne njegov delodajalec. Zavezanec je družbenik zavoda oziroma družbe, ki je hkrati tudi poslovodna oseba in nima druge oblike zavarovanja. Drugo določilo se nanaša na zavarovalni čas, pri čemer možni polni delovni čas obsega 40 ur na teden. Številka se nanaša na to, da se obveznosti zdravstvenega zavarovanja ne presojajo skladno z definicijo kot edini ali glavni poklic. Enako velja tudi za sistem določanja invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
Če je poslovodja zaposlen prek pogodbe o poslovodenju, mora poleg invalidskega in pokojninskega zavarovanja plačati tudi zavarovanje za starševsko varstvo ter prispevke za primer brezposelnosti (vključno z zdravstvenim zavarovanjem). Ti prispevki se plačujejo vsak mesec od osnove za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer za pretekli mesec.
Ko družba zaposli novega direktorja, je priporočljivo, da se delodajalec in poslovodja najprej pogovorita o tem, ali je bolj smiselno podpisati pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o poslovodenju. Nikakor pa ta dva pojma nista enaka, saj ima vsaka izmed omenjenih pogodb svoje sestavine in značilnosti.
