Ženitna pogodba, znana tudi kot predporočna pogodba, je pravni dokument, ki ga skleneta bodoča zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze. Ta pogodba določa pravila in pogoje glede premoženja in premoženjskih razmerij med zakoncema v času trajanja zakonske zveze in po morebitni ločitvi ali smrti enega izmed zakoncev.

Družina in zakonska zveza na naših tleh še vedno predstavljata temelj tradicionalnih vrednot. Zakonska zveza je v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih opredeljena kot urejena življenjska skupnost dveh oseb.

Od leta 2019 na tem področju velja nov zakon, ki je prinesel številne spremembe, predvsem glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Z njim je bila urejena tudi pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, znana kot ženitna pogodba. Ta je podrobneje opredeljena v členih od 85 do 94 novega Družinskega zakonika.

Kazalo

Kaj je ženitna pogodba?

Ženitne pogodbe se uporabljajo že več kot dve tisočletji. Njihov prvotni namen je bil varovati premoženjski položaj ženske v primeru razveze zakonske zveze ali smrti moža. Na podlagi takšne pogodbe je imela žena pravico do določenega deleža moževega premoženja, če je prišlo do razveze ali smrti zakonca. S sprejetjem ženitne pogodbe v slovenski pravni red se je Slovenija pridružila državam anglosaškega pravnega sistema, kjer so tovrstne pogodbe že dolgo uveljavljene. Uporabljajo pa se tudi v številnih drugih evropskih državah.

Ženitna pogodba bodočima zakoncema omogoča, da se vnaprej dogovorita o delitvi in obsegu premoženja na način, ki odstopa od zakonsko določenega. To velja tako v času trajanja zakonske zveze kot tudi ob morebitni razvezi. Z ženitno pogodbo se urejajo izključno premoženjska razmerja med zakoncema, zato z njo ni mogoče urejati vprašanj, povezanih z vzgojo in skrbništvom otrok ali drugimi osebnimi razmerji, ki se urejajo ob razvezi. V pogodbo prav tako ni mogoče vključiti določil o vsakdanjih vidikih zakonskega življenja, kot so skrb za dom, preživljanje prostega časa ali letni dopust.

Kdaj začne veljati ženitna pogodba?

Ženitna pogodba začne veljati z dnem sklenitve ali z dnem, ki ga v pogodbi določita zakonca. Skleneta jo lahko pred poroko ali po njej; v slednjem primeru pogodba učinkuje od dneva podpisa. Pomembno je poudariti, da ima ženitna pogodba vedno učinek za naprej, kar pomeni, da z njo ni mogoče urejati premoženjskih razmerij za nazaj.

Za njeno veljavnost je bistveno, da sta zakonca popolnoma seznanjena s svojim premoženjskim stanjem in da drug pred drugim ne prikrivata nobenih informacij. Če eden od njiju skrije dejansko stanje premoženja, pogodba ni veljavna in jo je mogoče izpodbijati. Pred podpisom se morata oba zakonca seznaniti z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe, ter soglasno sprejeti odločitev o njeni sklenitvi.

Na kakšen način se sklene ženitna pogodba?

Ženitna pogodba se sklene v obliki notarskega zapisa. Pred podpisom notar oba zakonca seznani z vsebino pogodbe, premoženjskim stanjem ter vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo. Njegova naloga je zagotoviti, da zakonca v celoti razumeta pomen pogodbenih določil ter da vsebina pogodbe ni v nasprotju z moralnimi načeli. Če notar ugotovi nepravilnosti ali neskladnosti, podpis pogodbe ni mogoč, saj bi bila ta nična.

V Sloveniji obstaja poseben register, namenjen vpisu ženitnih pogodb. Vpis v register uredi notar, in sicer tako, da v roku osmih dni po prejemu izpiska iz matičnega registra po sklenjeni poroki vloži zahtevo za vpis v Register ženitnih pogodb.

Register je bil vzpostavljen z namenom zagotavljanja načela zaupanja v register, kar pomeni, da se lahko tretje osebe zanesejo na verodostojnost vpisanih podatkov. V praksi to pomeni, da ženitna pogodba učinkuje tudi proti tretjim osebam le, če je vpisana v register. Če ni, se pri razvezi in delitvi premoženja uporablja zakoniti premoženjski režim.

Zakonca se lahko samostojno dogovorita, ali bosta v času trajanja zakonske zveze ustvarjala skupno premoženje ali pa bo vsako premoženje pripadalo posameznemu zakoncu glede na njegovo individualno pridobivanje. Če se odločita za skupno premoženje, lahko v ženitni pogodbi določita tudi način razdelitve v primeru razveze, kar pomeni, da se vnaprej dogovorita, kolikšen delež skupnega premoženja pripada posameznemu zakoncu. Enako velja tudi za dolgove – ti se lahko razdelijo med zakonca ali pa vsak nosi svoj del obveznosti.

Z ženitno pogodbo se lahko dogovorita tudi o medsebojnem preživljanju po razvezi ali o odpovedi preživnini, vendar le, če s tem ne ogrožata koristi skupnih otrok. Če pogodba vsebuje določila o preživnini, mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Ženitna pogodba: pregled in pomen

Namen ženitne pogodbe je zaščititi premoženje vsakega zakonca ter zmanjšati možnost sporov v primeru ločitve.

Pravna narava in sestava ženitne pogodbe

Ženitna pogodba je pravni akt, ki mora biti sklenjen v pisni obliki in overjen pri notarju. Pravni okvir ženitnih pogodb v Sloveniji ureja Družinski zakonik (DZ), ki določa, da morajo biti ženitne pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa. Poleg tega je za pravno zavezujočo pogodbo nujno, da so v njej jasno določene pravice in obveznosti zakoncev.

Vsebina ženitne pogodbe

1. Ženitna pogodba določa, kako bosta zakonca med trajanjem zakonske zveze ravnala s svojim premoženjem. To vključuje določitev, kateri deli premoženja so skupni in kateri so ločeni. Zakonca se lahko dogovorita, da bo celotno premoženje skupno, ločeno ali pa kombinacija obojega.
2. Ženitna pogodba lahko vsebuje določila o tem, kako bosta zakonca ravnala z dolgovi, ki jih vsak od njiju prinese v zakon ali ki nastanejo med zakonsko zvezo. V primeru ločitve se lahko zakonca vnaprej dogovorita o višini preživnine, ki jo bo eden od zakoncev morda moral plačevati drugemu.
3. Ženitna pogodba lahko določa, kako bo premoženje razdeljeno v primeru smrti enega od zakoncev. To je še posebej pomembno, če želita zakonca zaščititi interese otrok iz prejšnjih zakonov ali drugih dedičev.
4. Ženitna pogodba lahko vključuje tudi druge posebne pogoje in določila, za katera zakonca presodita, da so pomembna za njun odnos, kot so določila glede upravljanja skupnega podjetja ali dogovori o preživljanju otrok.

Prednosti ženitne pogodbe

Ženitna pogodba jasno določa premoženjska razmerja med zakoncema, kar lahko zmanjša možnost sporov v primeru ločitve.

Sklenitev ženitne pogodbe prinaša številne prednosti za oba zakonca, čeprav ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Na podlagi takšne pogodbe se lahko zakonca dogovorita, da bodo potomci v primeru smrti enega od njiju prejeli večji delež premoženja kot preživeli zakonec. Tako se zagotovi, da skupno premoženje ostane v okviru krvnega sorodstva.

Ženitna pogodba lahko služi tudi varovanju pridobitne dejavnosti enega od zakoncev, če jo ta opravlja v času trajanja zakonske zveze. Dogovoriti se je mogoče, da drugi zakonec ne bo upravičen do deleža na premoženju, ki izhaja iz te dejavnosti. V praksi to pomeni, da v primeru razveze ne prejme dela premoženja, ki ga je drugi ustvaril s svojo poklicno ali podjetniško dejavnostjo.

Poleg tega ženitna pogodba omogoča, da se zakonec zavaruje pred dolgovi drugega zakonca. To je še posebej smiselno, kadar ima eden od njiju znatno višje finančne obveznosti, saj se s tem prepreči, da bi bil drugi zakonec odgovoren za te dolgove.

Sklenitev ženitne pogodbe odpravi vse dileme glede delitve skupnega premoženja ob razvezi zakonske zveze. V pogodbi zakonca jasno določita, kaj sodi v skupno premoženje ter kakšne so pravice in obveznosti vsakega od njiju. Na ta način lahko vnaprej uredita vsa vprašanja, povezana z delitvijo premoženja v primeru ločitve.

Ključna prednost takšnega dogovora je, da ob razvezi ne nastanejo nepotrebni stroški, povezani s tožbami in drugimi sodnimi postopki. Poleg tega se zakonca pogosto razideta v boljših odnosih, saj imata že vnaprej dogovorjene rešitve glede premoženjskih vprašanj in življenja po ločitvi.

Ženitna pogodba je torej instrument, s katerim se zakonca vnaprej dogovorita glede morebitnih vprašanj, vezanih na ločitev. V ospredju je predvsem ureditev premoženjskih vprašanj, ki so pogosto boleča za oba zakonca. Vsak odvetnik bo gotovo svetoval sklenitev ženitne pogodbe, saj so njene prednosti v primerjavi s pomanjkljivostmi bistveno večje.

Slabosti ženitne pogodbe

1. Občutljivi pogovori: Pogajanja o ženitni pogodbi lahko povzročijo neprijetnosti in občutke nezaupanja med bodočima zakoncema.
2. Pravna kompleksnost: Sestava ženitne pogodbe zahteva pravno znanje in strokovno pomoč, kar lahko povzroči dodatne stroške.
3. Spremembe okoliščin: Ženitna pogodba morda ne bo ustrezala spremenjenim okoliščinam v prihodnosti, kar lahko povzroči potrebo po njeni spremembi ali dopolnitvi.

Ženitna pogodba in njena pravna veljavnost

Da bi bila ženitna pogodba pravno veljavna, mora biti sklenjena prostovoljno in brez prisile. Vsak od zakoncev mora imeti možnost, da se posvetuje s svojim pravnim svetovalcem. Poleg tega mora biti pogodba pravična in ne sme nepošteno favorizirati enega zakonca na račun drugega. Sodišča lahko v nekaterih primerih ženitne pogodbe razveljavijo, če ugotovijo, da so bile sklenjene pod prisilo ali nepoštenimi pogoji.

Zakaj je ženitna pogodba pomemben dokument?

Ženitna pogodba je pomemben pravni dokument, ki zakoncema omogoča, da pred sklenitvijo zakonske zveze določita jasna pravila glede premoženjskih razmerij in drugih pomembnih vprašanj. Čeprav lahko proces sklepanja ženitne pogodbe prinese določene neprijetnosti, njene prednosti, kot so jasnost, zaščita premoženja in finančna varnost, pogosto prevladajo nad morebitnimi slabostmi. Za sklenitev pravične in pravno veljavne ženitne pogodbe je pomembno, da se zakonca posvetujeta s pravnimi strokovnjaki in skleneta pogodbo v skladu z zakonskimi določili.

Ocena

Dedno pravo, Družinsko pravo, Ločitev