Zdravniška napaka in odškodnina – odvetnik za zdravniško napako

Zdravniška napaka je odstopanje od strokovnih standardov zdravljenja, zaradi katerega pacient utrpi telesno, duševno ali premoženjsko škodo. Če je med napako in nastalo škodo vzročna zveza, ima pacient pravico zahtevati odškodnino. Zdravniška napaka je ena najresnejših in hkrati najbolj občutljivih tem na presečišču prava in medicine. Posega v temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, zdravja, telesne in duševne celovitosti ter dostojanstva.

Pacient, ki svoje zdravje zaupa zdravstvenemu osebju, upravičeno pričakuje strokovno, vestno in skrbno obravnavo. Kadar do tega ne pride in zaradi nestrokovnega ravnanja nastanejo škodljive posledice, govorimo o zdravniški napaki, ki je lahko podlaga za uveljavljanje odškodnine.

Odškodnina za zdravniško napako se nanaša na finančno nadomestilo, ki ga lahko zahtevate, če menite, da ste bili žrtev napake ali malomarnosti s strani zdravstvenega delavca ali zdravstvene ustanove, kar je privedlo do poslabšanja vašega zdravstvenega stanja, dodatnih zdravstvenih zapletov ali drugih težav.

Kaj pomeni zdravniška napaka?

Pravni sistem je urejen tako, da zdravstvenim delavcem nudi zaščito pred neutemeljenimi in nepremišljenimi tožbami. Zato morajo biti pogoji za uveljavljanje njihove odgovornosti natančno izpolnjeni. Če pacient sumi, da je bil oškodovan zaradi nestrokovnega ravnanja, mora njegov pooblaščenec najprej preveriti, ali obstaja utemeljena in dobronamerna podlaga za trditev, da je prišlo do malomarnosti.

Gre za ravnanje, ki odstopa od uveljavljenih pravil medicinske stroke, zdravstvene doktrine in strokovnih standardov, ki veljajo v določenem času in prostoru. Pri presoji se vedno upošteva, kako bi v enakih okoliščinah ravnal povprečno skrben in strokovno usposobljen zdravnik.

Pravna teorija in sodna praksa sta si glede opredelitve zdravniške napake enotni. Zdravniška napaka je podana takrat, ko zaradi malomarnosti, nestrokovnosti ali opustitve dolžnega ravnanja zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca nastanejo škodljive posledice za pacientovo zdravje.

Gre za ravnanje, ki odstopa od uveljavljenih pravil medicinske stroke, zdravstvene doktrine in strokovnih standardov, ki veljajo v določenem času in prostoru. Pri presoji se vedno upošteva, kako bi v enakih okoliščinah ravnal povprečno skrben in strokovno usposobljen zdravnik.

Zdravniška napaka se lahko kaže kot aktivno napačno ravnanje, na primer nepravilno izveden poseg, ali kot opustitev, denimo kadar zdravnik ne ukrepa pravočasno ob zapletih, čeprav bi moral.

Ta pravila ne veljajo le za zdravnike, temveč tudi za medicinske sestre, zobozdravnike in druge licencirane zdravstvene strokovnjake.

Razlikovanje med dejansko zdravniško napako in zapletom je najlažje razumeti s konkretnimi primeri iz prakse.

V medijih – Naša odvetniška pisarna glede zdravniške napake

Kdaj gre za zaplet in kdaj za zdravniško napako

Izjemno pomembno je razlikovati med zdravniško napako in zapletom. Zaplet je nepričakovan dogodek, ki se pojavi med ali po zdravljenju, čeprav je bilo zdravljenje izvedeno strokovno, pravilno in v skladu s pravili stroke.

Zdravniška napaka pa je podana le takrat, ko je do zapleta prišlo zaradi odstopanja od strokovnih standardov. Zato ni vsako poslabšanje zdravstvenega stanja avtomatično podlaga za odškodnino. Pravna presoja se vedno osredotoča na vprašanje, ali je zdravnik ravnal tako, kot bi moral.

Primeri ravnanj, ki se najpogosteje štejejo za zdravniško napako:

• napake med operativnimi posegi,
• pozabljeni kirurški ali drugi medicinski pripomočki v telesu,
• nepravilno predpisana terapija ali napačna količina zdravila,
• spregledani ali napačno interpretirani izvidi preiskav.

Situacije, ki praviloma ne pomenijo zdravniške napake:

• neprimeren ali neprijazen odnos zdravstvenega osebja,
• zdravljenje, ki ne prinese želenega rezultata,
• zapleti ali stranski učinki, na katere je bil bolnik opozorjen,
• smrt bolnika, ki ni neposredna posledica napačnega ravnanja.

Kako ravnati, če sumite na zdravniško napako?

Pacienti imajo zakonsko zagotovljene pravice, med drugim tudi možnost vložitve odškodninskega zahtevka. Ta pravica je časovno omejena, običajno na tri leta od nastanka škode ali od dneva, ko je pacient zanjo izvedel.

Zaradi zapletenosti postopkov in zahtevnega dokazovanja je zelo priporočljivo, da se obrnete na pravnega strokovnjaka. Samostojen stik z bolnišnico ali zdravnikom pogosto ni priporočljiv, saj vam lahko ponudijo hitro poravnavo, ki je praviloma bistveno nižja od dejanske vrednosti škode. Pred kakršnim koli podpisom je zato nujno pravno svetovanje.

ODŠKODNINA ZA ZDRAVNIŠKO NAPAKO – kaj pomeni in kako poteka?

Tako v javnosti in medijih kot tudi v strokovnih krogih in praksi se vse več piše, govori in srečuje z ljudmi, ki so bili deležni zdravniške napake.

Statistični podatki iz tujine o številu ljudi, ki so bili oškodovani ali so celo preminuli zaradi zdravniških napak, so naravnost šokantni.

Zdravniška napaka je torej nepričakovana in neprijetna situacija pacienta, ki nastopi v postopku zdravljenja in se kaže v obliki neželenih komplikacij, bolečin, stresa, invalidnosti ali celo smrti.

V kakšnem primeru in okoliščinah ste upravičeni do odškodnine zaradi zdravniške napake?

S strani sodne prakse je strokovna napaka zdravniku oziroma medicinskemu osebju podana v primeru, da oseba ni ravnala v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine oziroma je bilo njeno strokovno ravnanje nepravilno, zaradi česar je prišlo do poslabšanja pacientovega zdravja.

V kakšnih primerih in okoliščinah se lahko zgodi zdravniška napaka?

Do zdravniške napake lahko pride zaradi naslednjih razlogov:

• nestrokovnega dela zdravnika ali katerega drugega zdravstvenega osebja;
• sistemske napake v zdravstvu;
• pomote, ki se je zgodila neupravičeno;
• nestrokovno, neustrezno ali napačno izvedenega zdravstvenega posega;
• opravljanja posega s strani medicinske osebe, ki zanj ni bila ustrezno ali dovolj dobro usposobljena.

A treba se je zavedati, da ni vsaka neželena posledica zdravljenja istočasno tudi zdravniška napaka. Mnogokrat se zgodi višja sila v obliki različnih zapletov, ki pa ne sodijo v zdravniško napako. Pravno gledano je razlikovanje med nestrokovnostjo oziroma zdravniško napako in zapletom ključnega pomena obravnave, dokazovanja in uveljavljanja odškodninskega zahtevka.

Kdo dokazuje zdravniško napako?

Zdravniško napako in odškodnino zanjo lahko uveljavlja in dokazuje oseba, ki se ji je zgodila zdravniška napaka, oziroma njen zakoniti zastopnik, v primeru da gre za mladoletno osebo, delovno nesposobno osebo, oziroma osebo, ki je zaradi zdravniške napake smrt (bližnji družinski člani so upravičeni do odškodnine).

Kakšne so posledice dokazane zdravniške napake?

Dokazana zdravniška napaka ima za posledico odškodninsko oziroma denarno odgovornost, lahko pa tudi kazensko odgovornost. Denarno odškodnino izplačuje zavarovalnica, pri kateri ima izvajalec, torej zdravstveno osebje oziroma ustanova, ki je storila zdravniško napako, zavarovano odgovornost. V primeru, da se zavarovalnica strinja z odškodninskim zahtevkom, se predlaga višina in nato izvede plačilo odškodnine. V primeru nestrinjanja pa se vloži tožba na pristojno sodišče. V primeru tožb je potrebno opozorilo glede nevarnosti poteka primera zaradi zastaralnega roka (zastaralni rok je tri leta in se šteje z dnem, ko je bila napaka storjena), odklonitve odškodninskih zahtevkov, zavlačevanja z odgovori, neutemeljenih pozivov k dopolnitvi dokumentacije ipd. Dejstvo je, da po preteku zastaralnega roka stranka izgubi upravičenost do denarne odškodnine.

Kaj vse potrebujemo in kako dokažemo zdravniško napako?

Dokazovanje zdravniške napake je lahko zahtevno. Pacient mora dokazati, da je prišlo do odstopanja od strokovnih standardov in da je prav to odstopanje povzročilo nastalo škodo.

Zaradi močne solidarnosti in povezanosti med zdravniki na eni strani ter pomanjkanja interesa za pravno ureditev tovrstne problematike s strani države, pomanjkanja splošnih standardov ravnanja ter neustrezne zaščite pacientovih pravic je dokazovanje zdravniške napake izjemno dolgotrajna, nepredvidena in stresna situacija. Odškodnine za zdravniške napake, ki se dosodijo, so mnogokrat prenizke in se je zanje treba boriti več let.

Brez dobrega, usposobljenega in izjemno izkušenega odvetnika na področju odškodnin zaradi zdravniških napak zagotovo ne bo šlo. Ta vas bo vodil skozi celotni postopek in vam pomagal pri zbiranju ustrezne in nujno potrebne dokumentacije, zbiranju medicinskega mnenja, ugotavljanju okoliščin, predvsem vzrokov za nastalo škodo ter zdravniško napako, pridobivanju izjav prič in podobno.

V primeru tožbe na sodišču skuša ugotoviti, kaj se je v konkretnem primeru dogajalo, zakaj je prišlo do zapletov, kakšne so zahteve sodobne medicinske doktrine, kakšni so strokovni standardi in normativi glede na razvitost zdravstvenega sistema v Sloveniji ter kako bi zdravnik moral ravnati. Upoštevajoč vse dokaze in dejstva, izvedensko mnenje in dane okoliščine, sodišče odloči, ali je bilo ravnanje zdravstvenega osebja v skladu s pravnimi standardi ali od njega odstopa.

Pacient s privolitvijo v nevarnost zaradi morebitnih zapletov prevzema tveganje za nastanek zapleta, ne pa za napako. Za storjeno napako pacient nikakor in nikoli ne odgovarja sam.

Dokazna sredstva, ki se najpogosteje uporabljajo:

• zdravstvena dokumentacija pred in po spornem dogodku,
• mnenja drugih zdravnikov ali izvedencev medicinske stroke,
• izjave prič, vključno z družinskimi člani,
• materialni dokazi, kot so fotografije, brazgotine, operativni zapisi in izvidi.

Katere so najpogostejše zdravniške napake, ki so podlaga za odškodnino?

Najpogostejši vzroki za odškodnine zaradi zdravniških napak so naslednji:

• poškodba možganov pri novorojenčku in druge napake pri porodu;
• poseg v zdrav organ med operacijo;
• manjše ali večje opekline, nastale med operativnim posegom;
• nepotrebno obsevanje;
• neustrezno in napačno postavljena diagnoza;
• neodstranjen vstavljen material (vijaki, ploščice) med operativnim posegom;
• pojav preležanin zaradi neustrezne oskrbe
• in drugo.

Kakšno višino odškodnine lahko pričakujete za storjeno zdravniško napako?

Znesek je v prvi vrsti odvisen od obsega zdravniške napake ter njihovih posledicah na pacientu in spremenjenih pogojih bivanja. Kadar se zdravniške napake dokažejo, lahko odškodnine zanje (kljub temu da so v Sloveniji še vedno prenizke) znašajo tudi do 1 milijona evrov.

Pri odškodninskem zahtevku in končno izplačani odškodnini se upošteva tako storjeno materialno škodo (stroški nadaljnjih obravnav in oskrbe, zdravljenj, operacij, rehabilitacij, nakupa zdravil in pripomočkov, izgubljene plače in ostalih prihodkov …) kot tudi nematerialno škodo (bolečine, strah, skrbi …).

Zdravniška napaka je neljubi, nepredviden in za pacienta izjemno stresen dogodek, ki lahko pusti trajne posledice in spremeni kakovost življenja ne zgolj za pacienta, temveč tudi za njegove najbližje.

Zavedati se je treba, da imate kot pacient pravice in vam odškodnina pripada. Zagotovo drži, da vam zdravja ne more povrniti nihče, vam pa pripada zadoščenje v obliki denarne odškodnine, za katero se je vsekakor vredno boriti.

V naši odvetniški pisarni smo se spopadali in soočili z mnogimi primeri zdravniških napak. Z veseljem vam bomo pomagali vrniti dostojanstvo, zadoščenje in odškodnino z zdravniško napako, ki si jo zaslužite in vam pripada!

Kakšno škodo lahko pacient uveljavlja?

Zdravniška napaka lahko povzroči obsežne materialne in nematerialne posledice.

Materialna škoda:

• stroški dodatnega zdravljenja, operacij in rehabilitacije,
• izdatki za zdravila in medicinske pripomočke,
• izguba prihodka zaradi nezmožnosti za delo ali zmanjšane delovne zmožnosti,
• nadomestilo za bodoči izpad dohodka ali razliko v plači.

Nematerialna škoda:

Sem sodijo telesne bolečine, duševne stiske, strah, depresija ter zmanjšana kakovost življenja. Resne poškodbe lahko trajno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje, odnose in samostojnost. Najtežje posledice nastanejo ob izgubi bližnje osebe, kadar se dokaže, da je bila smrt posledica nestrokovnega ravnanja.

Zaključni del članka glede zdravniške napake in odškodnine

Od zdravstvenih delavcev upravičeno pričakujemo strokovno, vestno in varno obravnavo. Kadar ta standard ni dosežen in pride do škode, ima pacient pravico do pravičnega zadoščenja.

Izkušen odvetnik za zdravniško napako vam lahko pomaga oceniti primer, zbrati ustrezne dokaze in voditi postopek do primerne odškodnine. Če menite, da ste bili oškodovani zaradi napake v zdravstvu, je pravočasen strokovni nasvet ključnega pomena.

Vloga odvetnika za zdravniško napako pri uveljavljanju odškodnine

Postopki zaradi zdravniških napak so pravno in medicinsko izjemno zapleteni. Odvetnik za zdravniško napako s posebnim znanjem in izkušnjami na tem področju vas vodi skozi celoten postopek, od prvega pregleda dokumentacije do zaključka postopka.

Odvetnik vam pomaga pri:

• presoji, ali gre za zdravniško napako,
• zbiranju dokazov,
• komunikaciji z zavarovalnicami,
• sodnem zastopanju.

Zakaj se obrniti na našo odvetniško pisarno glede zdravniške napake?

V naši odvetniški pisarni imamo bogate izkušnje z zastopanjem žrtev zdravniških napak. Vsak primer obravnavamo individualno, strokovno in z veliko mero razumevanja za stisko, v kateri se znajdeta pacient in njegova družina.

Naš cilj je zagotoviti pravično denarno zadoščenje ter zaščititi vaše pravice in dostojanstvo. Plačilo našega dela je vezano na uspeh postopka.

Če sumite, da ste bili žrtev zdravniške napake, nas kontaktirajte čim prej. Pravočasno ukrepanje je ključno za uspeh postopka in učinkovito zaščito vaših pravic.

Zakaj je pomembno, da glede odškodnine za zdravniško napako ukrepate pravočasno?

Zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine zaradi zdravniške napake je praviloma tri leta od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za njenega povzročitelja, najkasneje pa pet let od nastanka škode.

Če je zahtevek vložen po poteku zastaralnega roka, pravica do odškodnine ugasne, ne glede na težo posledic. Prav zato je izjemno pomembno, da pacient ob sumu na zdravniško napako pravočasno poišče pravno pomoč.