Izpodbijanje darilne pogodbe

Kaj se zgodi, če zapustnik z darilno pogodbo obdarovancu podari določeno premoženje?

Z darilno pogodbo se ne more podariti premoženja, ki v primeru dedovanja predstavlja nujni delež. Darilna pogodba ne more izključiti nujnega deleža. To pomeni, da se lahko sodišče v primerih, ko je zapustnik z darilno pogodbo nujne dediče prikrajšal za njihove nujne deleže ter dediščina ne zadošča za poplačilo nujnih deležev, odloči za vrnitev daril. Darila se vračajo v nasprotnem vrstnem redu, kot so bila dana, saj so seveda zadnja darila tista, ki so imela večji vpliv na prikrajšanje nujnih deležev. Darila se vračajo po tem zaporedju do višine, ki omogoča poplačilo vseh nujnih deležev.

Kaj storiti, če se želi zapustnik ali obdarjenec izogniti morebitnemu kasnejšemu izpodbijanju darilne
pogodbe zaradi pravice do nujnega deleža?

Rešitev za izogib izpodbijanju darilne pogodbe zaradi nujnega deleža je, da se raje izvede odplačni prenos premoženja, pri čemer uporabimo običajno pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V teh primerih se pravnega posla zaradi prikrajšanja pri nujnem deležu ne more izpodbijati. Lahko pa upravičenec do nujnega deleža izpodbija omenjene pogodbe z dokazovanjem, da gre za prikrito darilno pogodbo. Pri pogodbah, ki nakazujejo na namen prikrite darilne pogodbe, morajo pogodbene stranke, ki so očitano premoženje prejele kot darilo, izkazati, da so določene storitve za drugo pogodbeno stranko izvajale na podlagi sklenjenih pogodb. Te na primer zajemajo vzdrževanje, skrb, plačevanje ter kupovanje raznih zdravil in podobno.

Ali se mora nujni dedič, ki ima pravico do nujnega deleža, sam poskrbeti za pravico do realizacije
nujnega deleža?

Odgovor je pritrdilen, saj mora nujni dedič, ki ima pravico do nujnega deleža, v primeru prikrajšanja zahtevati vračilo daril v višini vrednosti poplačila nujnega deleža v določenem zakonskem roku. Vrnitev daril za namen poplačila nujnega deleža se lahko zahteva tri leta od zapustnikove smrti. Po tem časovnem roku zahtevek za vračilo daril, ki bi se morala vrniti do višine vrednosti za poplačilo nujnega deleža, zastara.

Kdaj torej zastara pravica za zahtevo nujnega deleža?

Upravičenje do zahteve poplačila nujnega deleža zastara po določenem času. Zakon o dedovanju določa, da lahko nujni dedič za namen poplačila nujnega deleža zahteva zmanjšanje premoženja, ki je bilo pridobljeno na podlagi oporoke, in sicer lahko to zahtevo poda v roku treh let od razglasitve oporoke. Vračilo daril, ki se morajo vrniti za poplačilo vrednosti nujnega deleža, pa se lahko zahteva do tri leta od zapustnikove smrti.

Treba pa je poznati razliko med preklicem in izpodbijanjem darilne pogodbe!

Darilno pogodbo pa je seveda možno tako preklicati kot tudi izpodbijati. Pri tem je pomembno, da teh dveh pojmov ne pomešamo. Ko govorimo o preklicu darilne pogodbe, morajo obstajati zakonsko utemeljeni razlogi za takšno dejanje. Mednje v glavnem štejemo stisko darovalca, preklic zaradi hude nehvaležnosti obdarovanca ali preklic zaradi pozneje rojenih otrok. Izpodbijanje darilne pogodbe je možno izključno tedaj, ko jo je zapustnik sklenil v trenutku poslovne nesposobnosti ali nerazsodnosti.

Kako je potrebno pravilno postopati, ko izpodbijamo darilno pogodbo?

Za izpodbijanje darilne pogodbe je treba vložiti ustrezno tožbo na pristojno sodišče, za kar pa sta nujna ustrezna argumentacija in dokazno gradivo, ki mora biti utemeljeno in resnično.

Primer in razlog izpodbijanja darilne pogodbe je, kadar je darovalec istočasno dolžnik in se zaveda, da tovrstno dejanje (sklenjena darilna pogodba) na kakršenkoli način škoduje njenim upravičencem oziroma upnikom, vendar pod pogojem, da je upnik o situaciji obveščen ali bi moral zanjo vedeti. Izpodbijanje darilne pogodbe se lahko zgodi tudi v primeru zmote o obdarjeni osebi, zmote v nagibu, poslovne nesposobnosti in drugo. Ničnost darilne pogodbe lahko vsaka oseba zahteva kadarkoli tekom trajanja darilne pogodbe, saj ta ne zastara.

Do česa privede izpodbijanje darilne pogodbe?

Izpodbijanje darilne pogodbe v končni fazi privede do razveljavitve darilne pogodbe in posledično do prenehanja njene veljave, obdarjenec pa je nato darovalcu dolžan vrniti predmet obdarovanja.

Lahko se tudi zgodi, da je zapustnik z darilno pogodbo izrinil svoje nujne dediče. V kolikor za izključitev nujnih dedičev ni imel temeljitega razloga, lahko dediči takšno darilno pogodbo izpodbijajo. Na podlagi izpodbijanja darilne pogodbe se lahko slednja razveljavi, obdarovanec pa mora predmet darilne pogodbe vrniti in posledično ta postane del dediščine, ki jo dedujejo nujni dediči.

Kdaj se običajno izpodbijajo darilne pogodbe?

Treba je še poudariti, da obstajajo tudi posledice izpodbijanja darilne pogodbe. Če obdarovanec ni vedel, da iz naslova darilne pogodbe oškoduje nujne dediče, morajo ti obdarjencu z razveljavitvijo darilne pogodbe dati določeno nadomestilo. Ključno je torej, da nobena stran po razveljavitvi ni oškodovana. Če je obdarjenec zapustnika z zvijačo prepričal, da podpiše darilno pogodbo in zapustnik pri tem ni bil ustrezno poslovno sposoben, iz tega naslova postane odgovoren za nastalo škodo. Izpodbijanje darilne pogodbe je možno v roku enega leta od trenutka, ko je oseba izvedela za razlog razveljavitve. Treba je poudariti tudi, da ta pravica izzveni v roku treh let od sklenitve darilne pogodbe. Izpodbijanje darilne pogodbe je, kot že omenjeno, najpogostejše v postopkih dedovanja. Če med dediči obstaja spor o tem, kakšno premoženje sodi v zapuščinski postopek, sodišče navadno prekine zapuščinsko obravnavo in dediče za reševanje spora napoti na upravni postopek. Izpodbijanje darilne pogodbe torej navadno poteka znotraj pravdnega postopka. Dedičem z vprašanji glede izpodbijanja darilne pogodbe vedno svetujemo, da poiščejo pravno pomoč ali se obrnejo na pravni telefon ter tako na hiter in učinkovit način dobijo odgovore na svoja vprašanja.

Razveljavitev darilne pogodbe se najpogosteje zgodi v primeru dedovanja. Dediči nemalokrat zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe, v kateri je zapustnik svoje premoženje podaril tretji osebi. Predmet spora oziroma razveljavitve je najpogosteje nepremičnina, predvsem hiša ali stanovanje. Dediči, ki izpodbijajo darilno pogodbo zapustnika, se največkrat sklicujejo na njegovo neprištevnost, nerazsodnost oziroma njegovo psihično ali duševno stanje. Pogosti so primeri, ko želi zapustnik s svojo darilno pogodbo izključiti nujne dediče. Kadar obdarjenec ni vedel, da je tako sestavljena darilna pogodba škodljiva za nujne dediče, so ti ob njeni razveljavitvi obdarjencu dolžni nameniti določeno nadomestilo. Izrednega pomena je torej, da se sklene medsebojni dogovor in nobena stran ne ostane prikrajšana. Če se dokaže, da je obdarjenec zapustnika namenoma in v svojo korist prepričal za sestavo in podpis darilne pogodbe, ob tem pa zapustnik ni bil poslovno sposoben, je obdarjenec dolžan povrniti škodo oziroma je zanjo odgovoren. Izpodbijanje darilne pogodbe je izvršljivo v roku enega leta od trenutka, ko je oseba izvedela za razlog razveljavitve.

Kaj ima za posledico razveljavitev darilne pogodbe?

Razveljavitev darilne pogodbe ima za posledico, da že uveljavljena darilna pogodba preneha veljati ter mora obdarjenec podarjeno vrniti darovalcu oz. dedičem.

Kaj je najpogosteje predmet izpodbijanja darilne pogodbe?

Predmet izpodbijanja darilne pogodbe je lahko premičnina ali nepremičnina. Najpogosteje gre za predmet večje vrednosti (nepremičnina), ki ga je zapustnik podaril nekomu, ki do podarjenega premoženja ni upravičen oziroma obdarjena oseba ni več upravičena do podarjenega.

Kdaj pride do izpodbijanja darilne pogodbe?

Izpodbijanje darilne pogodbe se lahko zgodi kadarkoli. V večini primerov se to zgodi v zapuščinskem postopku. V primeru, da darovalec izpodbija darilno pogodbo, mora to storiti najpozneje v roku enega leta po tem, ko je izvedel za razlog za preklic.

Kdo lahko sproži postopek za izpodbijanje darilne pogodbe?

Izpodbijanje darilne pogodbe lahko sproži darovalec sam, sprožijo ga lahko tudi dediči po smrti zapustnika ali kdorkoli, ki ima interes in je upravičen do izpodbijanja darilne pogodbe.

Nobenemu darovalcu ni v interesu, da bi moral preklicati darilno pogodbo

Darovalec mora biti trdno prepričan, ali je res svoje premoženje trajno podariti obdarjencu res v njegovi volji, in celostno pristopiti k dejanju, razmišljati trezno in dolgoročno ter ne zgolj delovati impulzivno, po trenutnem navdihu.

Kako se lotiti izpodbijanja darilne pogodbe in kam se je smiselno naprej obrniti?

Velikokrat se darovalec ne zaveda, da darilne pogodbe ne more izpodbijati kadarkoli in brez upravičenega, zakonsko določenega razloga. Zato je v prvi vrsti pomembno, da se o svojih dvomih in dejanjih posvetuje z zaupanja vrednim odvetnikom.

Pravna pomoč bo v primeru izpodbijanja darilne pogodbe še kako potrebna in vam jo toplo priporočamo. Dejanje je samo po sebi precej neprijetnega značaja, zato si zagotovo želite pravih odgovorov ter ustrezne strokovne pomoči nekoga, ki je izkušen, uveljavljen in razume vašo zgodbo. V naši odvetniški pisarni vam lahko učinkovito pravno pomagamo, če želite izpodbijati darilno pogodbo.