Razlikovanje med zdravstvenim zapletom in zdravniško napako je bistvenega pomena pri presoji odškodninske odgovornosti v zdravstvu.
Kdaj gre za zaplet in kdaj za zdravniško napako?
Vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za zdravstveni zaplet ali za zdravniško napako, je eno izmed osrednjih vprašanj v postopkih ugotavljanja odškodninske odgovornosti v zdravstvu.
Razlikovanje med obema pojmoma je ključno tako za paciente kot za zdravstvene delavce, saj ima neposredne pravne posledice, zlasti glede obstoja protipravnosti in odgovornosti za nastalo škodo.
Pojem zdravstvenega zapleta
Zdravstveni zaplet pomeni neželen izid zdravljenja, ki se lahko pojavi kljub temu, da je bilo zdravljenje izvedeno strokovno pravilno, v skladu z medicinsko doktrino, veljavnimi smernicami in ob ustrezni skrbnosti zdravstvenega osebja.
Zapleti so v medicini neizogiben del določenih diagnostičnih ali terapevtskih postopkov ter so pogosto znani in statistično predvidljivi.
Za zaplet je značilno, da:
- nastane brez kršitve strokovnih pravil,
- se pojavi kljub pravilni diagnozi in ustrezno izbranemu zdravljenju,
- je bil predvidljiv ali znan, vendar ga ni bilo mogoče v celoti preprečiti,
- je bil pacient z možnostjo zapleta ustrezno seznanjen (informirana privolitev).
Primer zapleta je na primer okužba po operativnem posegu, čeprav so bili upoštevani vsi higienski in strokovni standardi, ali krvavitev, ki predstavlja znano in priznano tveganje določenega operativnega posega.
V takšnih primerih ni podana protipravnost ravnanja, zato praviloma ni podlage za odškodninsko odgovornost zdravstvene ustanove ali zdravnika.
Pojem zdravniške napake
Zdravniška napaka pa pomeni odstopanje od zahtevanega standarda strokovne skrbnosti, ki ima za posledico škodo za pacienta. Gre za situacijo, ko zdravstveni delavec ne ravna v skladu s pravili medicinske stroke, veljavno doktrino ali z dolžno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega strokovnjaka na tem področju.
Zdravniška napaka je lahko:
- diagnostična (napačna ali prepozna diagnoza),
- terapevtska (neustrezno zdravljenje, napačen poseg),
- organizacijska (pomanjkljiv nadzor, neustrezna oprema),
- informacijska (neustrezna ali nepopolna pojasnilna dolžnost).
Za obstoj zdravniške napake je ključno, da je bilo ravnanje zdravnika v nasprotju s strokovnimi standardi in da obstaja vzročna zveza med takšnim ravnanjem in nastalo škodo.
Ključna razlika med zapletom in napako
Osnovna razlika med zapletom in zdravniško napako je v vprašanju skrbnosti in pravilnosti ravnanja. Pri zapletu je zdravljenje opravljeno pravilno, pri napaki pa pride do odstopanja od pravil stroke.
Pomembno je poudariti, da vsak neugoden izid zdravljenja še ne pomeni zdravniške napake. Medicina namreč ni povsem predvidljiva veda, zato tudi ob strokovno in pravilno izvedenem zdravljenju ni mogoče vedno zagotoviti uspešnega izida.
Pojasnilna dolžnost in njen pomen
Posebno vlogo pri razmejitvi med zapletom in napako ima pojasnilna dolžnost zdravnika. Zdravnik mora pacienta pred posegom seznaniti z:
- naravo posega,
- možnimi koristmi,
- tveganji in zapleti,
- alternativnimi oblikami zdravljenja.
Če do zapleta pride, vendar pacient ni bil ustrezno obveščen o možnosti takšnega zapleta, se lahko sicer medicinsko gledano zaplet spremeni v pravno relevantno kršitev, saj gre za poseg brez veljavne informirane privolitve. V takšnem primeru je lahko podana odškodninska odgovornost, četudi je bil sam poseg strokovno izveden pravilno.
Dokazovanje v sporih zaradi zdravljenja
V sodnih postopkih je razmejitev med zapletom in zdravniško napako pogosto odvisna od izvedenskega mnenja medicinske stroke.
Sodišče praviloma samo ne presoja medicinskih vprašanj, temveč se opira na mnenje izvedenca, ki odgovarja na vprašanja:
- ali je bilo zdravljenje izvedeno v skladu s pravili stroke,
- ali je bil zaplet predvidljiv in neizogiben,
- ali bi bilo škodo mogoče preprečiti z drugačnim ravnanjem.
Dokazno breme je praviloma na strani oškodovanca, ki mora izkazati obstoj napake, nastanek škode in vzročno zvezo med njima. V določenih primerih, zlasti ob kršitvi pojasnilne dolžnosti ali ob ugotovljenih organizacijskih pomanjkljivostih, pa se lahko dokazno breme delno prenese na zdravstveno ustanovo.
Odgovornost zdravstvene ustanove
Zdravstvena ustanova praviloma odgovarja za ravnanje svojih zaposlenih po načelu odgovornosti delodajalca, v določenih primerih pa tudi zaradi lastnih organizacijskih napak (npr. pomanjkanje osebja, neustrezna oprema, slaba organizacija dela).
Če gre zgolj za zaplet, do odgovornosti praviloma ne pride. Če pa je zaplet posledica napake, pomanjkljivega nadzora ali sistemskih pomanjkljivosti, je podana odškodninska odgovornost.
Zaključek
Zaplet je neželen, a dopusten izid zdravljenja, ki nastane kljub pravilnemu ravnanju, medtem ko je zdravniška napaka posledica kršitve strokovnih pravil ali dolžne skrbnosti.
Za presojo konkretnega primera je vedno potrebna individualna obravnava vseh okoliščin, zlasti načina zdravljenja, obsega pojasnilne dolžnosti ter ravnanja zdravstvenega osebja. Le kadar je ugotovljeno, da je bila škoda posledica nepravilnega ravnanja, je mogoče govoriti o zdravniški napaki in s tem o pravni odgovornosti.
