Če ste žrtev fizičnega napada na javni ali zasebni površini, imate pravico do zahtevanja odškodnine za morebitno povzročeno škodo.
Kazalo
ODŠKODNINA ZARADI FIZIČNEGA NAPADA NA JAVNI ALI ZASEBNI POVRŠINI
Fizični napad na oškodovanca je definiran kot kaznivo dejanje, iz naslova katerega je oškodovanec upravičen do odškodnine. Lahko se zgodi, da odškodnina za fizični napad ni izterljiva, saj povzročitelja ni mogoče najti. V tem primeru se mora oškodovanec fizičnega napada zavedati, da mu odškodnino lahko poplača Republika Slovenije. Tovrstno odškodnino lahko torej zagotovi tudi država. Ob tem je treba poudariti, da imajo posebne pravice mladoletne osebe, žrtve nasilja v družini in invalidi. Če je žrtev fizičnega napada med samim napadom izgubila življenje, lahko odškodnino iz tega naslova prejmejo tudi svojci. Višino odškodnine za fizični napad in ostala kazniva dejanja ureja poseben zakon – Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Možno je tudi, da odškodnino prejme oškodovanec, ki je sicer rezident druge države članice EU, ampak je bil fizičnega napada deležen v Sloveniji. Enako velja tudi za slovenske državljane, ki so bili žrtev kaznivega dejanja v tuji državi članici EU.
Kdo so upravičenci do odškodnine zaradi fizičnega napada?
Odškodnino zaradi fizičnega napada ali drugega kaznivega dejanja lahko prejme tako oškodovanec sam kot tudi njegovi svojci, v kolikor je oškodovanec med napadom izgubil svoje življenje. Treba je tudi razumeti, da je fizični napad definiran kot napad, pri katerem je bila uporabljena določena sila, s katero je povzročitelj oškodovancu posegal v telo in v njegov osebni prostor. Svojci, ki so upravičeni do odškodnine (v kolikor je oškodovanec ob napadu izgubil življenje), so tisti, ki jih je umrli bodisi preživljal ali jim je po zakonu pripadala pravica, da bi jih oškodovanec preživljal.
Na kakšen način se obravnava zahtevek za odškodnino zaradi fizičnega napada?
V primeru fizičnega napada mora oškodovanec zahtevek za odškodnino oddati na Ministrstvo za pravosodje. O tem, ali bo zahtevek tudi pozitivno sprejet oziroma ali mu bo zadoščeno, pa odloča komisija na seji. Oškodovanci lahko zahtevek za odškodnino vložijo v roku šestih mesecev od dneva, ko so bili žrtev kaznivega dejanja oziroma fizičnega napada. V kolikor je oškodovanec zaradi fizičnega napada hudo poškodovan, lahko zahtevek vloži najkasneje v roku treh mesecev od trenutka, ko ni več hudih fizičnih posledic napada, in ne kasneje v roku petih let od dneva, ko je bil napaden. V kolikor je oškodovanec odškodnino najprej terjal od napadalca in tej ni bilo zadoščeno (ker ni bila izterljiva), lahko vlogo za državno odškodnino odda v roku treh mesecev od trenutka, ko je bila prejšnja zahteva zavrnjena. Odvetnik za odškodnine vam bo lahko uredil upravičenje do odškodnine zaradi fizičnega napada.
Katerim pogojem mora biti zadoščeno, da je odškodnina priznana?
Republika Slovenija prizna odškodninski zahtevek vsakemu, ki je državljan Republike Slovenije ali je tuji državljan, ki je bil napaden v RS, ampak je rezident ene izmed držav članic EU. Poleg tega je ključno, da obstaja sum, da je bil oškodovanec dejansko žrtev fizičnega napada. Dejanje mora biti storjeno na ozemlju Republike Slovenije in mora biti tudi zakonsko definirano kot kaznivo dejanje. Poleg tega morajo obstajati določene fizične oziroma duševne bolečine iz naslova fizičnega napada, te pa morajo biti tudi dokazljive (prek zdravniških izvidov, potrdil, mnenj …). Pomembno je tudi, da se dokaže, da je bila oškodovancu iz naslova napada storjena določena škoda. V kolikor je nekdo žrtev fizičnega napada na zasebni površini (gostinski lokal, diskoteka), je lahko odškodninsko odgovoren lastnik ali najemnik lokala.
V katerih primerih storilec fizičnega napada oškodovancu ne more izplačati odškodnine?
Oškodovanec mora najprej poskusiti izterjati odškodnino za fizični napad neposredno pri storilcu. To ni možno tedaj, ko je storilec neznan in ga policija v roku treh mesecev ni mogla identificirati, ali tedaj, ko je oškodovanec mladoleten otrok, invalid ali nekdo, ki je žrtev nasilja v družini. Odškodnino s strani države lahko prejme tudi oškodovanec, ki je bil žrtev fizičnega napada na območju RS, a sicer ni rezident RS. V splošnem lahko rečemo, da je do odškodnine s strani države oseba upravičena tedaj, ko gre za domnevo, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine, oziroma tedaj, ko sodišče poda posebno priznanje, da je bila odškodnina neizterljiva.
Kakšne vrste škode vse poznamo?
V grobem škodo delimo na premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Oškodovanec lahko v primeru fizičnega napada prejme obe obliki odškodnine, ampak je pri tem ključno, da dosledno dokaže obliko premoženjske škode, ki mu je bila iz tega naslova povzročena. Najpogostejša oblika škode je prav gotovo nepremoženjska škoda, med katero sodijo predvsem telesne poškodbe in bolečine, ki jih je povzročil fizični napad. Telesne poškodbe so po zakonu kategorizirane v pet različnih kategorij na podlagi stopnje resnosti telesne poškodbe (od lažjih do hujših). Tovrstna odškodnina se na podlagi kategorije giba med 1.000 in 10.000 evrov. Na drugi strani med nepremoženjsko škodo sodijo tudi duševne bolečine, te pa so definirane kot zmanjšanje življenjske aktivnosti ali drugih dejavnikov. Iz tega naslova lahko oškodovanec prejme do 10.000 evrov odškodnine. Če je oškodovanec med fizičnim napadom tudi izgubil življenje, lahko iz tega naslova odškodnino prejmejo njegovi svojci. Gre za tako imenovano odškodnino zaradi izgubljenega preživljanja. To odškodnino se izplača v primeru, ko oseba sicer ni upravičena do prejemkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in gre za enkratno izplačan znesek v višini 20.000 evrov. V odškodnino so všteti tudi stroški zdravljenja, a to le v primeru, ko oseba ni upravičena do povračila stroškov s strani obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Treba je poudariti, da odškodnine ni več možno uveljavljati, če se posledice fizičnega napada odražajo v obliki strahu. Prav tako ni več možno zahtevati povračila za stroške pogreba (stroške pogreba lahko svojci uveljavljajo v obliki socialne pomoči).
Kakšni so stroški ob vložitvi odškodninskega zahtevka?
Oškodovancu ob vložitvi odškodninskega zahtevka ni treba plačati sodne takse in ostalih stroškov, ki so vezani na oddajo zahtevka. Če oškodovanec iz naslova neizterljive odškodnine to zahteva s strani RS, je slednja primorana kriti vse stroške v zvezi z izplačilom odškodnine. Če je imel oškodovanec iz naslova vložitve zahtevka določene stroške, lahko povračilo teh zahteva med samim postopkom dodelitve odškodnine. Ob tem se izključujejo vsi stroški, ki so povezani z odvetniškimi storitvami.
Kdaj lahko oškodovanec pričakuje plačilo odškodnine?
Odškodnina mora biti izplačana najkasneje v roku tridesetih dni od dneva pravnomočnosti odločbe, na podlagi katere se je določila višina odškodnine. Višina odškodnine se določa na podlagi različnih dejavnikov, med katerimi je ključna predvsem vrsta poškodbe in posledic, ki jih je fizični napad povzročil na oškodovancu.
