Mediji o nas

Že nekaj dni lahko po medijih – ne samo slovenskih – spremljamo družinsko dramo košarkarskega asa Luka Dončiča, njegov razhod z dolgoletno partnerico in čedalje bolj v ospredje stopa boj za skrbništvo njunih dveh mladoletnih otrok. A ne gre za enostavno vprašanje: ko eden od slovenskih državljanov (ali celo oba) živi v tujini oziroma ko eden vloži zahtevo za sodno obravnavo v tujini (po podatkih iz medijev je partnerka menda že vložila zahtevek v Kaliforniji), je namreč podan čezmejni element, ta pa situacijo dodatno zaplete.

Kaj pravi pravna stroka, kako odločajo sodišča in zakaj je dogovor v korist otrok veliko boljši kot sodni boji?

Tudi odvetnica Nina Šibila poudarja, da je v primeru, ko se eden od staršev preseli v tujino, temeljno vodilo pri odločitvi sodišča, kje bo otrok živel, korist otroka. A kaj to konkretno je? »Stabilnost otrokovega življenjskega okolja, skrb posameznega starša za otroka, otrokova starost in zmožnost ohranjanja rednih in kakovostnih stikov z drugim staršem,« našteva Šibila.

Najpogosteje se stanovalci pritožujejo zaradi hrupa. Bodisi zaradi glasne glasbe ali drugega hrupa, ki prihaja iz stanovanja. Odvetnica Nina Šibila nam je pojasnila, da v tem primeru obstajata dve možnosti: »Lahko se odločite za prijavo na policijo ali za zasebno tožbo. Postopek z zasebno tožbo je daljši in povezan s sodnimi stroški ter daljšim trajanjem sodnega postopka v primerjavi s prijavo pri policiji – policija se na poziv oziroma prijavo načeloma odzove v zelo kratkem času.« Zasebna tožba zadeva kršitve na podlagi stvarnopravnega zakonika, vendar je treba dokazati, da vam je sosed s svojim ravnanjem povzročil škodo. Povzročanje hrupa je lahko tudi podlaga za takšno tožbo, če lahko dokažete, da je bila povzročena škoda. Škoda je v tem primeru lahko tudi izgubljen dobiček, a si je v primeru hrupa to težko predstavljati, »morda v primeru, da dokažete nezmožnost dela zaradi hrupa«, pojasni odvetnica in doda, da je za presojo odškodnine treba izkazati vse elemente odškodninske obveznosti: »protipravno ravnanje, škodo, vzročno zvezo«.

S policije so nam sporočili, da noč ni edini čas, ko je sosed lahko v prekršku zaradi hrupa, saj omenjeni zakon kot prekršek opredeljuje tudi čezmeren in neupravičen hrup, tudi recimo televizijo ali glasbeni inštrument, ne glede na to, ali je dan ali noč. »V tem drugem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, pri čemer je pomembno, da tak hrup nekoga moti pri miru oziroma počitku,« pojasnjuje odvetnica.

30-letni Marijo Grbić trdi, da je po rutinski operaciji glave v UKC Ljubljana zaradi domnevne zdravniške napake postal 100-odstotni invalid. Po posegu leta 2021 so sledili zapleti in več dodatnih operacij, danes pa je prikovan na invalidski voziček ter potrebuje stalno pomoč. Zaradi posledic operacije zdaj toži bolnišnico in zavarovalnico za odškodnino.

Katastrofalne posledice

Ker se stranke na poravnalnem naroku niso strinjale, bo stekel postopek pred sodiščem. Kot izhaja iz tožbe, ki jo je pripravila Grbićeva pooblaščenka Nina Šibila, je bila storjena huda zdravniška napaka, »

Vsako pogodbo, tudi pogodbo, na podlagi katere je bila pisana dosmrtna brezplačna služnost stanovanja je mogoče izpodbijati na sodišču kot fiktivno pogodbo, nično pogodbo (razlogi za ničnost po 86. členu Obligacijskega zakonika) ali izpodbojno (napake volje, prav tako skladno s pravili, določenimi v Obligacijskem zakoniku). Glede na okoliščine posameznega primera je mogoča tudi tožba na izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (tako imenovana paulijanska tožba).

Perečo tematiko so nam pomagali osvetliti za ločitve specializirana odvetnica Nina Šibila, na Statističnem uradu Republike Slovenije, na Okrajnem sodišču v Ljubljani in Notarski zbornici Slovenije. V Sloveniji se v povprečju vsak dan uradno razide šest parov. Povprečna starost ob tem je pri moških 48 let, pri ženskah pa tri leta manj. Domneva, da je skoraj vsakdo po ločitvi materialno na slabšem, če ne sodi ravno v razred milijonarjev, ni iz trte izvita. Primer tega sta svetovno najbolj znana sveže ločena para Brangelina in Bennifer.

Odvetnica Nina Šibila je povedala, da so zdravniki praviloma zaposleni v bolnišnicah, zato za škodo odgovarja njihov delodajalec, torej bolnišnica. »Bolnišnice imajo praviloma sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, zato v tovrstnih postopkih kot tožena stranka nastopa bodisi zavarovalnica bodisi bolnišnica, kar je za oškodovanca ugodno, saj ti razpolagata z večjimi finančnimi sredstvi kot fizične osebe.«

»Na splošno govoriti o nemožnosti pacienta za uspeh ni mogoče, saj je uspeh oškodovanca odvisen od več različnih okoliščin. Zadeve, v katerih oškodovanci tožijo zaradi zdravniške napake na slovenskih sodiščih, niso neznanka, oškodovanci so s svojimi zahtevki tudi že večkrat uspeli. Trend je v naraščanju takšnih tožb«, je še povedala Nina Šibila.