Prenos poslovnega deleža pomeni prenos lastništva podjetja
Za lastnike podjetij je misel na prenos lastništva najpogosteje izredno stresna. V večini primerov gre za prenos poslovnega deleža oziroma prenos lastništva podjetja na lastnikove potomce oziroma ožje družinske člane. Če lastnik potomcev ali potencialnih naslednikov nima, podjetje navadno proda ali preneha opravljati dejavnost, za katero je bilo podjetje registrirano.
Kako je urejen prenos poslovnega deleža oz. prenos lastništva podjetja?
Prenos poslovnega deleža je urejen v 72. členu Zakona o gospodarskih družbah, ki narekuje, da ob prenosu naslednik prevzame tako pravice kot tudi obveznosti iz naslova vodenja podjetja. Poleg tega ob prenosu poslovnega deleža vstopi v vsa pravna razmerja, ki jih narekuje prenos podjetja prevzemnika. Prenos poslovnega deleža ali lastništva podjetja mora biti zapisan v posebni pogodbi o prenosu poslovnega deleža ali lastništva podjetja, ta pa mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Nujno je tudi, da pogodba vsebuje vse navedbe, določene s strani zakona. Prevzemnik mora ob prenosu poslovnega deleža na AJPESU vložiti ustrezno prijavo za vpis prenosa, nakar AJPES vpiše novega lastnika v posebni Poslovni register Slovenije. Poleg vpisa novega lastnika hkrati izbriše starega in tako v celoti izvrši prenos pravic na novega lastnika podjetja. Samostojni podjetnik lahko opravi prepis poslovnega deleža tudi na kapitalsko družbo. To lahko stori s pomočjo prodaje poslovnega deleža. Na tej točki je treba poudariti, da je pomembno, da se preverijo vsi davčni vidiki takšnega prenosa, saj obstaja možnost nevtralnega prenosa podjetja. Prenos lastništva podjetja oziroma poslovnega deleža je lahko tudi brezplačen.
Republika Slovenija je omogočila poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev s pomočjo Vavčerja za prenos lastništva. Namen slednjega so predvsem:
- ohranitev delovnih mest;
- povečanje konkurenčnosti in prihodnje uspešno poslovanje podjetji;
- pomoč malim in mikro podjetjem;
- povečanje dodane vrednosti.
Podjetja lahko do javnega poziva dostopajo na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Država sofinancira obliki prenosa, ki se nanašata na prenos podjetja na podjetnika prevzemnika in prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo. Izjemoma sofinancira tudi prenos delnic v delniški družbi.
Prenos poslovnega deleža oziroma prenos lastništva podjetja v družinskem podjetju
Pri prenosu poslovnega deleža oziroma prenosu lastništva podjetja v družinskem podjetju je ključno, da se starši zavedajo, da imajo navadno njihovi potomci drugačne navade, vrednote in strategije vodenja. Da bi bil sam prenos kar se da uspešen, je izrednega pomena, da samo nasledstvo vključuje določene korake oziroma aktivnosti. Slednje so v primeru družinskega podjetja še toliko pomembnejše, saj gre navadno za tesno prepletanje družinskih in poslovnih vezi in odnosov, ki jih tako naslednik kot tudi zapustnik težko ločujeta.
Raziskave so pokazale, da sta tako upravljavska kot tudi lastniška funkcija močno povezani in prepleteni v kar treh četrtinah vseh družinskih podjetij. Iz tega naslova je ključno, da sedanji lastnik podjetja misli tako na prenos lastništva kot tudi na prenos vodenja in upravljanja. Včasih se zgodi, da oba prenosa ne potekata istočasno, saj se lahko sedanji lastnik odloči, da bosta funkcijo lastnika in funkcijo vodje opravljali dve različni osebi. V večini primerov se najprej izvede prenos managerja, šele nato pa se izvede tudi prenos poslovnega deleža oz. lastništva podjetja. Takšen prenos poslovnega deleža oz. lastništva podjetja je z vidika poslovanja podjetja tudi najbolj smiseln, saj gre za postopen prevzem vajeti podjetja.
Ko želijo starši na svoje otroke prenesti lastniški delež družinskega podjetja, to navadno predstavlja velik izziv. Statistike kažejo, da le tretjina družinskih podjetij uspešno preživi prenos lastništva na potomce, slednji podatek pa je precej zaskrbljujoč. V grobem se težave, ki se pojavljajo ob prenosu lastništva v družinskem podjetju, delijo na dve glavni kategoriji. Starši se velikokrat srečujejo z izzivi, ki so povezani s prepoznim prenosom operativne odgovornosti na svoje potomce. V praksi to pomeni, da so potomci le tako imenovani »slamnati direktorji«, ki ne sprejemajo pomembnih odločitev o podjetju. Druga težava se nanaša na dejstvo, da v večini primerov starši oziroma lastniki podjetja kljub upokojitvi še vedno zavzemajo vodilne položaje v svojem podjetju in odločajo o pomembnih zadevah. Ko slednji več niso sposobni opravljati vodstvenih nalog, obstaja velika verjetnost, da potomci nimajo ustreznega znanja in veščin za prevzem vodstva. Treba je poudariti, da so negativne posledice prepoznega prenosa poslovnega deleža ali lastništva v družinskem podjetju odražene skozi čas, ko se pokažejo vse napake, ki so posledice odlašanja prenosa s strani staršev.
V drugo kategorijo sodijo izzivi, ki so povezani z nasledniki in prenosom poslovnega deleža ali lastništva podjetja nanje. Mednje sodijo predvsem težave, ki se kažejo kot zanimanja naslednikov le za naziv in ne dejansko motiviranost za delo. Poleg tega so ti v večini primerov neizkušeni in nimajo ustreznega znanja, da bi vodili podjetje po začrtanih smernicah. Poleg tega imajo nasledniki ob prenosu poslovnega deleža ali lastništva podjetja tudi medsebojne konflikte. Konflikti se v večini primerov kažejo med motiviranimi in nemotiviranimi nasledniki, ki imajo pogosto navzkrižne interese. Motivirani nasledniki so navadno zagnani za posel in želijo nadaljevati poslovanje podjetja svojih staršev, medtem ko nemotivirane naslednike zanima le njihov delež iz naslova dediščine. Pogosto se zgodi, da nasledniki, v kolikor se odločijo za skupno vodenje podjetja, niso složni v oblikovanju strategije in skupnega modela.
