Pogodba o poslovnem sodelovanju

Pogodba o poslovnem sodelovanju se lahko sklepa med podjetji ali med podjetji in fizično osebo. Poznamo kar nekaj pogodb, ki jih med seboj lahko sklenejo poslovni subjekti. Mednje štejemo pogodbo o sodelovanju, pogodbo o poslovodenju, pogodbo med družbeniki, pogodbo o računovodskih storitvah, pogodbo o sponzorstvu in številne druge pogodbe.

Katera je najpogostejša oblika pogodbe o poslovnem  sodelovanju?

Ena izmed najpogostejših pogodb o sodelovanju med samostojnimi podjetniki in drugo stranko je pogodba o opravljanju računovodskih storitev. V Sloveniji je namreč kar 75 % podjetnikov, ki imajo zunanje računovodske storitve, kar pomeni, da zunanji računovodski servisi vodijo storitev za podjetje, to pa jim v zameno za storitev mesečno plačuje. Za takšno obliko pogodbe o sodelovanju se podjetja navadno odločijo zato, ker je vodenje računovodstva precej zahtevno in terja veliko znanja. Ker gre za specifično področje, ki vključuje poznavanje številnih predpisov in zakonov s področja gospodarskega in davčnega prava ter ekonomije in finančnega poslovanja, je bolje najeti strokovnjaka, ki se s tem ukvarja za polni delovni čas.

Vsem poslovnim subjektom svetujemo, da pogodbo o sodelovanju sklenejo z izkušenim računovodskim servisom. Glede na to, da mora vsak poslovni subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, po ZGD-1 in računovodskih standardih izkazovati vse poslovne dogodke, po navadi ti poslovni subjekti znotraj svoje ekipe ne zaposlujejo kadra, ki bi omenjene zakone in pravila v celoti obvladal. Sklenitev pogodbe o sodelovanju med poslovnim subjektom in računovodskim servisom je smiselna tudi zato, ker takšno sodelovanje za poslovni subjekt predstavlja stroškovno sinergijo. Prednost tega je tudi hitreje opravljena storitev, ki je hkrati bolj kakovostna in strokovna.

Kaj pa se zgodi, če katera od strank pogodbe o poslovnem sodelovanju krši določila v pogodbi?

Če ena izmed strank pogodbe o poslovnem sodelovanju ne izpolni svojih obveznosti, ki so določene v tej pogodbi (npr. neopravljene storitve), velja, da je bila drugemu subjektu storjena poslovna škoda. Stranka, ki svojih storitev ni opravila kakovostno ali v celoti, mora drugi stranki, ki je bila oškodovana, tudi vrniti stroške. To pa določajo splošna pravila pogodbene odškodninske odgovornosti. Omeniti moramo tudi, da uveljavljanje stvarnih napak za takšno pogodbo o sodelovanju ne velja, čeprav to na primer velja za običajno podjemno pogodbo. To pa zato, ker za takšno pogodbo o sodelovanju velja, da je predmet pogodbe intelektualno delo oziroma storitev, za katero pa ni mogoče uveljavljati stvarne napake. Če torej pride do nekakovostno ali pomanjkljivo opravljene storitve, se lahko iz tega naslova uveljavlja odškodninska odgovornost. Odškodnino lahko stranka zahteva tedaj, ko je bila storitev opravljena nekakovostno ali prepozno. Osnova za izračun odškodnine je navadno škoda, ki je bila povzročena drugi stranki, v praksi pa mora stranka, ki je bila najeta za opravljanje storitve, tudi plačati kazen, ki jo določa pogodba o sodelovanju.

S katerim servisom je najbolje skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju?

Kot že omenjeno, je smiselno, da pogodbo o sodelovanju glede opravljanja računovodskih storitev sklenemo z računovodskim servisom, ki je znan po svoji strokovnosti, znanju in izkušnjah. Računovodski servisi z odškodnino odgovarjajo na podlagi Obligacijskega zakonika, Zakona o gospodarskih družbah, računovodskih standardov in ostalih finančnih predpisov. Ti zakoni tudi določajo vse obveznosti in ostala pravila, ki jih morajo računovodski servisi upoštevati pri opravljanju svojega dela. Zakoni določajo predvsem obveznosti ravnanja naročnika, ki jih je treba vključiti v pogodbo o sodelovanju, in ne odškodninske odgovornosti, če se obveznosti ne izpolnijo, kot je določeno. Če pride do nepravilno opravljene storitve ali ta ni opravljena v določenem roku, ima naročnik pravico zahtevati povrnitev nastale škode. V tem primeru mora dokazati, da so bila kršena bodisi zakonska določila bodisi določila, zapisana v pogodbi o sodelovanju. Ker je narava računovodskih storitev takšna, da pri delu velikokrat pride do napak, je ustanovljen tudi poseben inštitut, ki računovodske servise ščiti pred tem, da bi se odškodninski zahtevki uveljavljali pogosto. Ta inštitut je bil ustanovljen zato, da omili posledice, ki so rezultat napak, nastalih zaradi specifične narave dela. Inštitut služi kot zavarovanje poklicne odgovornosti računovodskih servisov in krije odškodninsko odgovornost izvajalcev teh storitev, do katere pride zaradi napačnega ravnanja oziroma opustitve potrebnega ravnanja. Pogodbenim strankam svetujemo, da v pogodbo o sodelovanju vključijo tudi ta segment, naročnik pa se mora o tej opciji seveda najprej pozanimati pri računovodskem servisu. Na ta način se zagotovi lažje upravljanje z morebitnimi odškodninskimi zahtevki.

POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU MED S. P. IN D. O. O.

Pri pogodbi o poslovnem sodelovanju med samostojnim podjetnikom in d. o. o. (ali drugo obliko družbe) je bistveno, da takšna pogodba o sodelovanju odraža medsebojno neodvisnost obeh pogodbenih strank. Samostojni podjetnik mora biti popolnoma neodvisen, pred sklenitvijo takšne pogodbe pa poslovnim subjektom svetujemo, da se najprej odločijo, v kakšnem obsegu bodo samostojnega podjetnika vključili v svoj poslovni proces. Če kot delodajalec od fizične osebe zahtevate, da mora ustanoviti svoj s. p., da bo lahko poslovala z vami, in ta fizična oseba s. p. ustanovi izključno s tem namenom (ne pa zato, da bi dejansko opravljala svojo dejavnost), takšna fizična oseba ni neodvisna.

V pogodbi o poslovnem sodelovanju morate jasno navesti vse pogodbene obveznosti in pravice samostojnega podjetnika ter način in časovni okvir plačevanja njegovih storitev. Za neodvisna gospodarska subjekta je običajno, da storitve plačujeta po opravljenem poslu, kljub temu pa lahko pogodba o sodelovanju določa drugače. V pogodbo je treba vključiti tudi način dajanja navodil gospodarske družbe samostojnemu podjetniku. Ta navodila morajo biti čim bolj natančna in specifična, saj se na ta način zavarujete pred kasnejšimi spori. Nujno je treba vključiti še izvajanje nadzora nad naročnikom ter kakovostjo njegovega dela. S samostojnim podjetnikom lahko pogodbo o sodelovanju sklenete le tako, da sklenete klasično gospodarsko pogodbo, v nasprotnem primeru je bolj smiselno, da fizično osebo zaposlite.

Če želite skleniti klasično pogodbo o poslovnem sodelovanju (torej s samostojnim podjetnikom), vam svetujemo, da v uvodnih določilih pogodbe navedete, da je sopogodbenik v AJPES vpisan kot samozaposlena oseba, ter napišete tudi matično številko. Poleg tega obvezno navedite, katere so pogodbene obveznosti samostojnega podjetnika, vključno z računovodskimi in davčnimi obveznostmi. Če je samostojni podjetnik tujec, pogodbo o sodelovanju napišite dvojezično ter vanjo vključite tudi tujo zakonodajo. Redna praksa je, da gospodarski subjekti samostojnih podjetnikov niso vključeni v kapitalsko udeležbo ali plačni sistem.

POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU – FIZIČNA OSEBA

Pogodba o poslovnem sodelovanju se lahko sklene tudi med dvema fizičnima osebama, samostojnima podjetnikoma. Pri takšnem pogodbenem razmerju je treba poudariti, da vsaka pogodbena stranka nosi svoje finančne obveznosti in vsaka zase tudi plačuje prispevke (nobena oseba torej ni zaposlena pri drugi). Pri takšni vrsti pogodbe o sodelovanju gre za poslovno sodelovanje, stranki pa si za opravljene storitve izdajata račune. V pogodbi morajo biti natančno določene vse pravice in obveznosti posameznega samostojnega podjetnika, določeno pa mora biti tudi, kdo nosi odgovornost za napake in kakšne so posledice kršitve pogodbenih obveznosti.

POGODBA O POSLOVNEM SODELOVANJU MED PODJETJI

Predmet pogodbe o sodelovanju med podjetji je navadno naročilo storitev ali blaga. Ni nujno, da pri teh pogodbah vedno govorimo o sodelovanju, ampak je to dogovor med dvema pravnima osebama, ki se dogovorita za kratkoročno ali dolgoročno sodelovanje. Ker je pogodba o sodelovanju med podjetji zakonsko neurejena pogodba, to pomeni, da jo stranki oblikujeta na podlagi svojih potreb in želja, pri tem pa morata biti pozorni na vse elemente, ki jih v pogodbo o sodelovanju vključita. Vsebina takšne pogodbe o sodelovanju je odvisna od primera do primera.

Vsaka pogodba o poslovnem sodelovanju torej povzema karakteristike poslovnega odnosa med pogodbenimi strankami. Kljub temu pa je smiselno, da je pogodba oblikovana v skladu s splošnimi določili, ne glede na vrsto poslovnega razmerja. V praksi ima namreč pogodba o sodelovanju med podjetji vse elemente splošnih pogodb, medtem ko se vsebina razlikuje od primera do primera. Takšne pogodbe med podjetji se lahko sklenejo za enkratne posle ali pa za dolgoročna sodelovanja med pravnimi osebami.

Če govorimo o pogodbi o poslovnem sodelovanju za enkratni posel, velja, da morajo biti v njej opredeljeni vsi produkti in storitve, ki so predmet pogodbe, poleg tega pa morajo biti jasno definirani tudi ostali parametri (časovni okvir, cena …). Če pa je pogodba podpisana za daljše časovno obdobje, lahko stranke spremembe uveljavljajo z raznimi aneksi, zato ni tako ključno, da se malenkosti opredelijo že v začetni pogodbi o sodelovanju.

 

Ocena

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE