Kaj pomeni biti dober odvetnik?

Odvetništvo nekoč in danes

Korenine odvetništva kot častivrednega in visoko cenjenega poklica segajo že v antične čase. Temelji sodobnega odvetništva, kot ga poznamo danes, so postavljeni nekje leta 1782. V Sloveniji je odvetništvo svojo neodvisnost in samostojnost dobilo leta 1868 s sprejemom Odvetniškega reda. Pred tem je v Avstrijskem cesarstvu za sum kaznivega dejanja tožnik – cesar sam postavljal zagovornika in nazadnje sam izvršil morebitno kazen. Danes si brez odvetništva kot vitalnega dela pravne države ne moremo predstavljati delovanja sodobne družbe.

Vsak odvetnik je pravnik, vsak pravnik pa ni odvetnik

Odvetništvo kot del pravosodja kaže na njegov izjemen pomen za delovanje države. Gre za zaupanja vreden poklic, ki se predvsem odraža skozi odvetniško poklicno etiko. Načela in pravila, ki odvetnika zavezujejo k spoštovanju humanosti, kulturnosti, resnice in pravice, ločujejo odvetništvo od drugih poklicev.

Pet lastnosti dobrega odvetnika

Vsak odvetnik ni vedno dober odvetnik. Kaj torej naredi dobrega odvetnika? Najprej pomislimo na inteligenco, spretnost, učinkovito verbalno in pisno sposobnost, kar seveda drži. Toda resnica je, da dobrega odvetnika naredijo prav določene lastnosti, in sicer:

  • Sočutje, ki je temelj spretnosti, da zaznamo težavo sogovornika in pokažemo željo pomagati pri reševanju problema. To počne dober odvetnik, ki je sočuten ter se osredotoča na počutje svojega sogovornika. Odvetnik brez sočutja dejansko ne more razumeti položaja nasprotnika, predvideti njegovih naslednjih korakov in s tem preventivno ukrepati v korist svoje stranke.
  • Sposobnost poslušanja, ki predstavlja najpomembnejši vidik komunikacije. Dober odvetnik zna prisluhniti svoji stranki, nasprotni strani, sodnikom ter svojim kolegom. Sprejemanje informacij, analiza ter dobra presoja se začnejo s poslušanjem.
  • Asertivnost in neagresivnost. Velika zmota je, da je dober odvetnik tudi agresiven odvetnik. Oba sicer izražata svoje mnenje, vendar na različne načine. Asertiven odvetnik je bolj subtilen, vendar vseeno odločen ter spoštljiv do drugih. Agresivnim odvetnikom primanjkuje sočutja, težko sprejmejo tuja stališča in so lahko celo škodljivi za stranke.
  • Kreativnost ali ustvarjalnost pri iskanju rešitve za težave svojih strank. Ne obstaja recept, po katerem se stranke obravnavajo. Dober odvetnik se zaveda, da je vsaka zadeva unikatna, k vsaki stranki je treba pristopiti na poseben način. Vse se začne s sočutnim poslušanjem, odločnim pristopom do nasprotnika in ustreznimi rešitvami za stranko.
  • Vztrajnost je ključ do uspeha. Dober odvetnik vlaga trud, si zna oddahniti in se vrniti na »bojišče« še bolj svež ter pripravljen na vsako zahtevno nalogo.

Področja dela dobrega odvetnika

Dober odvetnik se predvsem bori za zakonite pravice svoje stranke, ji svetuje v skladu z zakoni, jo zastopa pred sodiščem, pristojnimi organi ali arbitražami. Za svoje stranke sestavlja različne pogodbe, in sicer kupoprodajne, najemne, darilne, posojilne, zakupne, gradbene, dedne ter oporoke. Dober odvetnik lahko sestavlja tudi gospodarske pogodbe, in sicer o ustanovitvi poslovnega subjekta, ter pogodbe s tujimi partnerji. Svoje stranke lahko zastopa pred sodiščem na različnih pravnih področjih, in sicer v kazenskih zadevah, upravnih, delovnih, dednih, ločitvenih postopkih, civilnih ter gospodarskih zadevah. Dober odvetnik lahko v imenu svoje stranke sklepa posle, daje izjave, podpisuje pogodbe … Osnovno vodilo njegovega dela sta zaupanje stranke ter varovanje njenih zaupnih podatkov.

Dober odvetnik lahko deluje pri vseh premoženjsko-pravnih zadevah, in sicer pri urejanju odškodnine, pri razdelitvi premoženja, v pravdnih in nepravdnih postopkih, zagovarja in svetuje v kazenskih postopkih ter je lahko tudi stečajni upravitelj.

Kdo je dober odvetnik?

Večina bi na to vprašanje odgovorila, da mora biti dober odvetnik močan govornik, sposoben logičnega in analitičnega razmišljanja, izviren in izjemno prepričljiv pri govorih na sodišču. Poleg pisnega in ustnega pravnega izrazoslovja potrebuje bogat besedni zaklad, dober spomin, psihično zmogljivost ter razvito empatijo do ljudi. Njegovo delo je močno povezano z ljudmi, ki potrebujejo strokovno pomoč zaradi situacije, v kateri so se znašli, so nezaupljivi in zadržani. Od dobrega odvetnika se pričakuje, da bo prisluhnil stranki, pridobil njeno zaupanje ter varoval njene zaupne podatke. Velikokrat mora biti strpen do svojih zahtevnih strank ter pošten in odgovoren.

Dober odvetnik je empatičen, lahko se postavi v kožo stranke in poskuša razumeti težave z njene perspektive. Skozi empatijo se gradi zaupanja vreden odnos med odvetnikom in stranko.

Dober odvetnik je strasten pri uresničevanju svojega poslanstva. Pregovor pravi, da ljudje ne kupujejo tega, kar vi počnete, ampak kupujejo, zakaj to počnete. Če pokažete navdušenost nad tem, kar počnete, in jasno opredelite svoj namen, boste zagotovo pridobili simpatije strank ter izstopali iz množice drugih odvetnikov na trgu.

Dober odvetnik je osredotočen na lastni razvoj, osebnostno rast ter presojo. Samorazvoj je pomemben v zasebnem življenju kot tudi na poklicni poti.

Dober odvetnik je dober človek, ki pooseblja zakon ter ga naredi bolj človeškega.

Kdaj potrebujete dobrega odvetnika?

Večina ljudi je mnenja, da odvetnika potrebuje šele, ko je v sporu, vendar se motijo. Odvetnika je treba najeti pred nastankom sporne zadeve, da jo poskuša preprečiti. Priporočamo vam, da se z odvetnikom posvetujete, če:

  • ste se poškodovali v prometni, delovni ali kakšni drugi nezgodi,
  • se želite ločiti, doreči skrbništvo ter urediti stike z otroki,
  • želite razdeliti premoženje,
  • urejate zapuščinske zadeve,
  • ste osumljeni kaznivega dejanja,
  • sklepate gospodarske pogodbe,
  • želite nekaj kupiti ali prodati,
  • potrebujete vpis v zemljiško knjigo,
  • gradite ali prenavljate hišo,
  • urejate meje,
  • imate težave na delovnem mestu (kršitev pravic iz delovnega razmerja, odpoved).

Po uvodnem posvetu, ko stranka vzpostavi stik z odvetnikom in predstavi svojo zadevo, dober odvetnik, ki ga zavezuje poklicna etika, stranko seznani s potekom postopka, morebitnim tveganjem in stroškom zastopanja. Če odvetnik oceni, da bi stranka lahko bila upravičena do brezplačne pravne pomoči, ji predstavi možnosti njene pridobitve.

Naslednji korak je podpis pooblastila za zastopanje stranke v določeni zadevi. Tekom zastopanja dober odvetnik redno obvešča stranko o poteku procesa in svojega dela, omogoča ji vpogled v sodne spise, drži se sodnih rokov in vestno zastopa pravice svojega pooblastitelja. Celotna vsebina pogovora med odvetnikom in stranko je strogo zaupna, kar je temelj profesionalnega odvetniškega poklica. Odvetnik na sodišču zagovarja pravice svoje stranke in na podlagi dobre odvetniške intuicije sam določa, katere informacije bo razkril za dobrobit svoje stranke. Varovanje tajnosti podatkov velja tudi po prenehanju zastopanja.

Še za konec citirajmo stari pravni aforizem: »Ko zakon ni na vaši strani, ga udarite. Ko dejstva niso na vaši strani, razbijte dejstva. Ko niti zakon niti dejstva niso na vaši strani, razbijte mizo.«

Related posts

Call Now ButtonPOKLIČITE