Kazalo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, s strani delodajalca brez odpovednega roka. Tovrstna odpoved je možna in dopustna zgolj v taksativno naštetih zakonskih razlogih, ki so navedeni v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR).
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov, ki so so določeni v Zakonu o delavnih razmerjih (3. odstavek 83. člena ZDR – 1). Splošna pravila, ki veljajo za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predpisuje 109. člen ZDR – 1.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI JE MOŽNA, KO DELAVEC:
- Krši pogodbeno ali katero drugo obveznost iz delovnega razmerja,
- z naklepom ali iz hude malomarnosti krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- v postopku izbire kandidata za iskano delovno mesto navede lažne osebne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- pet dni ali več ne pride na delo in o tem ne obvesti svojega delodajalca ali nadrejenega,
- zaradi pravnomočne odločbe o prepovedi opravljanja določenega dela, ali mu je bil izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati svoje delo več kot šest mesecev (prestajanje zaporne kazni),
- zavrne prehod in opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- pet dni po prenehanju suzpenza ne vrne na delo,
- v času odsotnosti od dela zaradi bolniškega staleža (bolezni, poškodbe, varstvo otroka,…) ne spoštuje in upošteva navodil zdravnika ali zdravstvene komisije.
V PRIMERU IZREDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI;
- ni odpovednega roka,
- delavec ni upravičen do odškodnine in
- nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
PRAVICE DELAVCA OB IZREDNI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI:
- Zagovor oziroma obramba delavca,
- pravico do zagovornika,
- da se ne odzove na razgovor in odkloni sodelovanje na zaslišanju,
- lahko zahteva, da se o dejanju izredne odpovedi obvesti in zaprosi za mnenje sindikat, katerega član je.
Vročanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in pisnega vabila na zagovor je možno osebno, v prostorih delodajalca ali na naslov, ki je bil naveden ob sklenitvi delovnega razmerja ali naknadno sporočen.
NA KAKŠEN NAČIN MORA RAVNATI DELODAJALEC, ČE ŽELI DELAVCA ODPUSTITI NA PODLAGI IZREDNE ODPOVEDI?
Kadar delodajalec meni, da obstaja eden izmed razlogov za izredno odpoved po 110. členu ZDR – 1, mora delavcu omogočiti obrambo oziroma zagovor, ki je predpisan v 85. členu ZDR – 1, ta pa ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Delavcu je tako omogočena temeljita in kakovostna priprava na svoj zagovor. Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o kršitvah in nepravilnosti, zaradi katerih namerava izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi ter navesti kraj, datum in uro zagovora.
IZREDNO ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI LAHKO ODPOVESTA TAKO DELAVEC KOT DELODAJALEC
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je možna tako s strani delavca kot delodajalca, vendar mora biti za to prisoten zakonsko določen upravičen razlog.
Kadar so s strani delodajalca grobo kršene pravice delavca, lahko slednji poda izredno odpoved o zaposlitvi. Delovno razmerje se lahko prekine nemudoma, delavec pa se lahko prijavi na zavod za zaposlovanje in je tako upravičen do denarnega nadomestila.
Pogledali si bomo nekaj najpogostejših grobih kršitev delodajalca, in sicer:
- nezagotavljanje dela in neizplačila plače več kot dva meseca;
- neplačevanje prispevkov za socialno varnost tri mesece zapored ali tri mesece v obdobju šestih mesecev;
- neupoštevanje in nezagotavljanje varnosti pri delu;
- neupoštevanje enake obravnave ter varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem v skladu z zakonom.
O kršitvah mora delavec delodajalca obvestiti pisno. V primeru, da te v roku 30 dni niso odpravljene, lahko delavec delodajalca prijavi delovni inšpekciji. Če v roku 3 dni nepravilnosti niso odpravljene, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
IZREDNO ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI LAHKO PODA TUDI DELODAJALEC, IN SICER V NASLEDNJIH PRIMERIH:
- kadar delavec krši pogodbeno ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;
- kadar ima kršitev znake kaznivega dejanja;
- če je delavec ob sprejemu na delovno mesto predložil lažne podatke in dokazila;
- če delavec pet dni zapored brez najave ne pride na delovno mesto;
- če delavec odkloni prihod in opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- če se delavec pet dni po prenehanju suspenza ne vrne na delovno mesto;
- če delavec ob bolniški ali drugi odsotnosti od dela ne spoštuje zakonodaje in navodil zdravnika.
V primeru izredne odpovedi s strani delodajalca delavcu ne pripada odpravnina in ravno tako ni upravičen do denarnega nadomestila za socialno varnost ob prijavi na zavodu za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko izredna. Ne glede na to, na kateri strani se nahajate, vam toplo priporočamo, da nas kontaktirate za pravni nasvet – še posebej, če menite, da vam je bila storjena krivica.
IZREDNA ODPOVED S STRANI DELODAJALCA JE LAHKO UPRAVIČENA IZ NASLEDNJIH RAZLOGOV:
- Delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- je delavec kot kandidat v postopku v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izročen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- delavec se v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne na delo ali
- delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja
- ko je delavcu na podlagi pravnomočne odločbe prepovedano opravljati določena dela iz delovnega razmerja;
- ko se delavec ne vrne na delo pet delovnih dni po prenehanju suspenza;
- če delavec ne upošteva navodil svojega pristojnega zdravnika v času bolniške odsotnosti ali če v tem času opravlja drugo plačano delo
- in podobno.
- in drugo
DO IZREDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI NA STRANI DELAVCA LAHKO PRIDE IZ NASLEDNJIH RAZLOGOV:
- ko delodajalec delavcu ni nudil dela več kot dva meseca in mu ni izplačal nadomestila plače;
- ko delodajalec delavcu ni omogočil opravljanja dela zaradi prejete odločbe inšpekcije o prepovedi opravljanja določenega dela, ki traja dlje kot 30 dni, in pri tem delavcu ni izplačal nadomestila plače;
- ko delodajalec delavcu ni izplačal plače več kot dva meseca ali mu je izplačeval relativno nižjo plačo;
- ko delodajalec delavcu ni izplačal plače dvakrat zaporedoma;
- če delodajalec ni plačeval prispevkov za delavca vsaj tri mesece zaporedoma;
- ko delodajalec delavcu ni zagotovil ustrezne varnosti pri delu, pri čemer je delavec od delodajalca to predhodno zahteval;
- ko delodajalec delavca ni ustrezno zaščitil pred spolnim ali drugim nadlegovanjem
- in podobno.
Delavcu, ki je upravičeno izredno odpovedal delovno razmerje, pripada tudi pravica do odpravnine in odškodnine.
ODPOVEDNI ROK PRI IZREDNI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
V nasprotju z redno odpovedjo delovnega razmerja, za izredno velja takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi, kar je za delavca lahko izjemno nepričakovana, neprijetna in tudi stresna situacija.
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odpovednega roka z strani delodajalca, delavec pa ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, niti ni upravičen do odpravnine.
Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je v večini primerov povezano z razpadom medsebojnega zaupanja med delodajalcem in delavcem, zaradi česar delovno razmerje ni možno nadaljevati.
DOLŽNOSTI DELODAJALCA OB IZREDNI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
- Zahteva o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti podana v pisni obliki in sicer v 15 dnevnem roku (in skrajnem šestmesečnem roku) od nastanka razloga za odpoved,
- pogodbo je možno odpovedati v celoti,
- utemeljen in naveden razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno dokazati s strani delodajalca,
- delodajalec mora delavcu ponuditi možnost zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni,
- na pobudo in željo delavca, mora delodajalec o svoji nameri obvestiti sindikat pri delodajalcu, katerega član je delavec (v primeru, da delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev),
- v primeru, da predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, prenehanje o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in denarno nadomestilo za delavca se torej izključujeta in delavec do slednjega ni upravičen, seveda če so razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca utemeljeni in dokazani.
ZAKONITOSTI CELOTNEGA POSTOPKA IZREDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI SO:
- spoštovanje in upoštevanje zakonsko določenih rokov,
- pravočasno opozorilo pred podano izredno odpovedjo,
- jasna obrazložitev v pisni obliki,
- vabilo na zagovor oziroma obrambo,
- pravilen in zakonit način vročanja,
- natančno in jasno obrazložena odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAJ MORA NAREDITI DELAVEC, PREDEN DA IZREDNO ODPOVED?
Delavec je delodajalca dolžan pisno opomniti glede izpolnitve pogodbenih obveznosti ter o vseh kršitvah tudi pisno obvestiti inšpektorat za delo. V primeru, da delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu pisnega opomina ne odpravi kršitve ali ne izpolni obveznosti iz delovnega razmerja, ima delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
KOLIKO ČASA IMA POGODBENA STRANKA ZA IZREDNO ODPOVED?
Pogodbena stranka ima 30-dnevni časovni rok, ki začne teči od dneva ugotovitve razlogov za izredno odpoved do najkasneje 6 mesecev od nastanka teh razlogov.
KAKŠNE MOŽNOSTI ŠE IMA POGODBENA STRANKA, KI PODA IZREDNO ODPOVED?
Pogodbena stranka lahko zaradi krivdnega razloga sproži kazenski pregon zoper storilca.
KAKO JE ZAKONODAJALEC PRAVNO OVREDNOTIL IZREDNO ODPOVED?
Izredna odpoved pogodbe je pravno urejena na način, da je dovoljena le v primerih, ko je med pogodbenima strankama razmerje postalo tako nevzdržno, da ni več mogoče nadaljevati sodelovanja. Zakonodajalec je natančno opredelil razloge, ki upravičujejo izredno odpoved. Postopek za izvedbo izredne odpovedi je tudi strogo formalen, kot ga določa zakonodaja. Izredna odpoved je zato mogoča le v primerih najhujših kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.
RAZLIKA PRI IZREDNI ODPOVEDI NA STRANI DELODAJALCA ALI DELAVCA
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo izda delodajalec, mora vsebovati enake zahteve kot redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o kršitvah, ki mu jih očita, ter mu zagotoviti razumen rok za zagovor, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pisno obvestilo se lahko dostavi tudi po elektronski pošti, vendar le v primeru, ko je uporabljeni elektronski naslov delavca pravilen in preverjen. V primeru, ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delavec, pa mora delodajalcu posredovati zahtevo za odpravo kršitev in posledično odpravo razloga za izredno odpoved. V tem primeru delodajalcu ni treba ponuditi pravice do zagovora. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je za delavca možna le v primeru najhujših kršitev pogodbenih določil delodajalca.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni institut, ki eni pogodbeni stranki, bodisi delodajalcu bodisi delavcu, omogoča, da enostransko prekine pogodbo o zaposlitvi z izjavo volje. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi kot posledica izredne odpovedi in vsaki pogodbeni stranki omogoča, da pogodbo prekine na ta način.
KAKŠNA JE BISTVENA RAZLIKA MED IZREDNO ALI REDNO ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI?
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se od redne odpovedi razlikuje predvsem v tem, da ne zahteva odpovednega roka. Medtem ko je pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvezno določiti odpovedni rok, pri izredni odpovedi ta zahteva ni prisotna.
Poleg tega so razlogi za izredno odpoved strogo določeni s strani zakonodaje. Izredna odpoved je mogoča le v primerih najhujših kršitev pogodbe o zaposlitvi, ko nadaljevanje sodelovanja ni več smiselno ali mogoče.
ZAGOVOR OZIROMA OBRAMBA DELAVCA V PRIMERU IZREDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Celoten postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti izpeljan pravilno, strokovno in v skladu z zakonodajo. Vsebovati mora tudi elemente sočutja in primerne komunikacije, saj gre za dogodek izjemno občutljive narave. Vsekakor vam svetujemo, da se pred izvedbo postopka posvetujete z pravno osebo, specializirano na področju delovnega prava in dovolite da vam pri tem pomagajo. Naša odvetniška pisarna je zagotovo vaša prava odločitev.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko nepričakovan, stresen in čustven dogodek, ki je neprijeten tako za delodajalca kot delavca. Izjemnega pomena je, da je ta zakonsko, strokovno in natančno izpeljan, predvsem, pa na miroljuben, spoštljiv in sočuten način. V primeru, da imate kakršnokoli vprašanje vezano na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi , ne odlašajte, le pokličite in vprašajte! Tu smo za vas!
