Darilna pogodba za nepremičnino

DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO – OMEJITVE, ZAKONITOSTI IN OBVEZNOSTI

Z darilno pogodbo za nepremičnino prenese darovalec neodplačno, brez plačila, na obdarjenca lastninsko pravico na določeni nepremičnini, obdarjenec pa darilo sprejme.

Darilna pogodba za nepremičnino je torej pogodba, s katero stranki pisno uredita določeno situacijo, ko ena stranka podari drugi stranki določeno premoženje, s katero se druga stranka strinja. Darilne pogodbe za nepremično, se najpogosteje sklepajo med sorodniki.

DARILNA POGODBA – KAJ JE?

Ko govorimo o darilni pogodbi, je najprej smiselno poznati njeno definicijo. Darilna pogodba je definirana kot pogodba, s katero darovalec obdarjencu podari premičnino ali nepremičnino, pri tem pa obdarjencu za to ni treba plačati nič. Darovalec lahko obdarjencu z darilno pogodbo podari, karkoli želi, v kolikor ima podarjena stvar visoko vrednost, pa je pomembno, da je darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Če predmet darilne pogodbe nima visoke vrednosti, o darilni pogodbi govorimo že takrat, ko je predmet izročen obdarovancu. Glede na to, da imajo nepremičnine visoko vrednost, je nujno, da je darilna pogodba pripravljena v pisni obliki. Pisna oblika darilne pogodbe terja jasno opredelitev predmeta darilne pogodbe, darovalca in obdarovanca. Darovalec lahko darilno pogodbo navadno sklene tudi s pomočjo e-obrazca. Če gre za darilno pogodbo med dvema zakoncema, je nujno, da je ta opravljena v pisni obliki in hkrati overjena pri notarju. Če je predmet darilne pogodbe nepremičnina, je poleg tega, da je ta zapisana v pisni obliki, dobro vedeti tudi, da obdarovanec pravice nad nepremičnino prejme šele tedaj, ko je kot novi lastnik zapisan v zemljiško knjigo. Takšna darilna pogodba mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Če tega darilna pogodba ne vsebuje, mora darovalec poskrbeti, da ta element sestavi ločeno in ga da overiti pri notarju.

V kolikor želi darovalec obdarovancu nekaj podariti, mora najprej dobro poznati definicijo darilne pogodbe. Ta je definirana kot pogodba, v kateri darovalec prenese določene pravice iz naslova uporabe bodisi premičnine bodisi nepremičnine in obdarovanca imenuje za njenega lastnika. Govorimo torej o neodplačanem prenosu lastninske pravice. Kot že omenjeno, je lahko predmet darilne pogodbe premičnina ali nepremičnina. Ena izmed najpogostejših oblik darilne pogodbe za premičnino je darilna pogodba za avto. Treba je poudariti, da darilna pogodba sama po sebi terja strogo obliko, kar pomeni, da o njej ne govorimo tedaj, ko se darovalec in obdarovanec le ustno dogovorita o darilu. O darilni pogodbi lahko govorimo šele tedaj, ko je ta sklenjena v pisni obliki in je predmet darila izročen obdarovancu. V pisni obliki mora biti zapisana zato, da darovalec svojih dragocenosti ne podarja nepremišljeno in si nato kadar koli premisli ter darilo vzame nazaj. Darilna pogodba ni enostranski pravni akt, to pa zato, ker se mora tudi sam obdarovanec z njo strinjati in sprejeti podarjeno darilo. Darilna pogodba je torej veljavna le v primeru, ko obdarovanec darila ne odkloni in je hkrati prejeto darilo neodplačno.

ALI MORA BITI DARILNA POGODBA SKLENJENA V NOTARSKI OBLIKI?

Zakon tako za pogodbe glede premoženjskih pravic med zakoncema kot tudi za darilne pogodbe določa, da morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa, razen v primeru, če gre za manjša darila, ki so sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca. V tem primeru gre predvsem za darila manjše vrednosti, ki si jih običajno poklonimo ob rojstnem dnevu, novem letu, valentinovem, obletnicah ter posebnih dosežkih, kot so npr. magisterij, rojstvo otroka in drugo.

V primeru pravnega posla, kar darilna pogodba tudi je, pri katerem je predmet kmetijsko ali gozdno zemljišče ali kmetija, mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu slednje odobriti tudi pristojna upravna enota, kar navaja prvi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Darilne pogodbe morajo biti sklenjene v pisni obliki (posebni obrazci), darilna pogodba, ki se sklene med zakoncema, pa mora biti zapisana v obliki notarskega zapisa in overjene pri notarju. Pri darilni pogodbi glede premoženja in pravic pisna oblika zapisa ni nujna, v primeru, ko obdarjenec takoj pridobi predmet darila, stvar ali pravico in z njo lahko tudi prosto razpolaga.

KAJ JE LAHKO PREDMET DARILNE POGODBE?

Predmet darilne pogodbe je lahko:

  • premičnina;
  • nepremičnina
  • ali druga pravica.

Obligacijski zakon v 533. členu v nadaljevanju pravi, da se za darilno pogodbo šteje tudi odpoved pravici, če se zavezanec s tem strinja.

DAVEK PRI DARILNI POGODBI

Darilna pogodba pa je obligacijski posel, na katerega je treba plačati tudi davek. Višina davka je v glavnem odvisna od dednega reda v odnosu darovalca in obdarovanca, dedno pravo pa v Sloveniji v glavnem opredeljuje tri glavne dedne rede.

Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot darilo in se ne šteje za dohodek.

Davka oproščeno darilo je tisto, ki ga prejme dedič darovalca v prvem dednem redu, kamor sodijo potomci in zakonec, kar velja tudi za obdarjenca, ki ima izenačen status z dedičem prvega reda (pastorek, zet, snaha, obdarjenec, ki je z darovalcem registriran v istospolni partnerski skupnosti itd). Zakon o davku na dediščino in darila torej navaja, da je davka oproščeno darilo, ki se podarja dediču iz prvega dednega razreda, v katerega zakonec ali zunajzakonski partner tudi sodi. Davek se torej pri darilih iz naslova darilne pogodbe ne zaračuna. Davka na darilno pogodbo je oproščen tudi obdarjenec, ki se po določbah Zakona o zemljiških zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, če v dar dobi kmetijsko zemljišče (v primeru, da se pred potekom petih let obdarjenec preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali zemlje ne obdeluje več, se mu davek naknadno odmeri). Davka na darilno pogodbo je oproščen tudi zavezanec, ki  darilo brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava (verske dejavnosti, dobrodelne, zdravstvene, izobraževalne,…).

Darilna pogodba v določenih primerih terja tudi plačilo davka. Če gre za obdarovanje za razne obletnice, krst, rojstne dneve itd., plačilo davka seveda ni potrebno. Davek na darilno pogodbo se navadno plača tedaj, ko gre za darovanje na podlagi procesa dedovanja. V tem primeru morajo dediči prvega reda navadno plačati davek na zapuščino. Dediči prvega reda so navadno zakonci in potomci umrlega. Če gre za darilno pogodbo, naslovljeno na tretje osebe, slednje plačajo davek na darilno pogodbo na podlagi 8. člena zakona na dediščine in darila. Pri procesu dedovanja je višina davka na darilno pogodbo, ki ga morajo plačati dediči, odvisna od njegovega dednega reda in vrednosti zapuščine, meri pa se s pomočjo progresivne lestvice.

V primeru, da je vrednost podarjene premičnine manjši kot 5.000€ je obdarjenec ravno tako oproščen plačila davka.

Vsi ostali obdarjenci so dolžni plačati davek, glede na veljavni dedni red določen po progresivni lestvici, navedeni v 8.členu zakona na dediščine in darila.

Davčna osnova za davek na darilno pogodbo je vrednost v dar prejetega premoženja. Pri premičninah   (razen pri denarju) je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja znižana za 5.000 evrov (če je premičnina manjše vrednosti kot 5.000 evrov ni predmet obdavčitve).

Ali ste v primeru obdaritve dolžni plačati davek, kakšen bo davek na darilno pogodbo, kje in kako lahko uredite vse formalnosti ter dobite morebitne odgovore na vaša vprašanja, vse to vam z veseljem ponudimo pri naši odvetniški družbi.

Če želimo neko stvar, predmet ali pravico, ki je naša last podariti nekomu drugemu, je potrebno skleniti darilno pogodbo.Darilna pogodba, je pogodba, s katero darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa se s tem strinja.Predmet darilne pogodbe je lahko karkoli, kar je tudi sicer predmet kupoprodajne pogodbe, lahko je torej premičnina (sem štejemo tudi denar, vrednostne papirje,…), nepremičnina ali pravica oziroma dovolilo. Najpogosteje podarjena darila v Sloveniji so osebna vozila in nepremičnine.

V prvi dedni red sodijo zapustnikovi potomci, zakonec, posvojenci in zunajzakonski partnerji. V drugem dednem redu so zapustnikovi starši, posvojitelji in njihovi potomci, v tretji dedni red pa sodijo stari starši, bratranci in sestrične. V kolikor želijo dediči okvirno izvedeti, kakšen davek bodo plačali, je najbolje, da pogledajo v Zakon o davku na dediščine in darila. V grobem pa velja pravilo, da so davka na darilne pogodbe oproščeni dediči prvega dednega reda (torej potomci zapustnika, pastorki, posvojenci …), za ostale dedne rede pa morajo dediči po navadi plačati davek na dediščine in darila. Če se dedič odloči, da bo darilo neodplačano odstopil državi, pravni osebi zasebnega prava (verske skupnosti ter dobrodelne, zdravstvene, izobraževalne ali raziskovalne ustanove ipd.) ali občini, je tudi v tem primeru v popolnosti oproščen davka. Davka ni treba plačati tudi tedaj, ko je predmet darilne pogodbe kmetijsko zemljišče in se dedič ob tem ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pri tem je treba poudariti, da mora dedič za kmetijsko zemljišče plačati davek, če se v roku petih let odloči, da se ne bo več ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. V tem primeru mora davek plačati za nazaj, kot da se že v času prejema darila ne bi ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo. Pri določanju osnove za izračun davka se uporabi vrednost darila. Vrednost se določa v času, ko je darilo dejansko predano obdarovancu, pri izračunu pa se ne upošteva vrednosti dolgov, stroškov in ostalih bremen. Osnova je torej čista vrednost po vseh nastalih stroških in dolgovih. Ko je predmet darilne pogodbe premičnina, je vrednost določena na podlagi ocenjene tržne vrednosti, zmanjšane za 5.000 eur. Med tovrstne premičnine sodi vse, razen denar. V kolikor je tržna vrednost premičnine po plačilu vseh obveznosti nižja od 5.000 eur, takšna premičnina ni obdavčena.

OMEJITVE IN ZAKONITOSTI PRI SKLEPANJU DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO:

  • V primeru, da starši podarijo nepremičnino le enemu od otrok, bo drugi ob njihovi smrti lahko zahteval nujni delež, ki znaša polovico nujnega zakonitega deleža.
  • Lastnik lahko kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo podari le ožjim sorodnikom oziroma družinskim članom (zakoncu, otrokom, staršem, bratu, sestri, vnukom) in ne več tudi zunaj sorodstva, kot je to veljalo nekoč.
  • Če želi lastnik podariti stavbno zemljišče, nekomu, ki ni njegov sorodnik to lahko stori, vendar le v primeru, da občina na tej nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice.
  • Lastninska pravica preide na obdarjenca šele takrat, ko se v Zemljiško knjigo vpiše novi lastnik, torej v tem primeru obdarjenec (priporočljivo je, da že sama pogodba vsebuje zemljiško knjižno dovolilo).
  • Podpis darovalca je potrebno overiti pri notarju.

POKLIČITE NAS

Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko.

Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas.

Kontakt

KAKO IN KJE SE SKLENE DARILNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO?

  • Darilna pogodba za nepremičnino se sklene podobno kot kupoprodajna pogodba. Potrebno je pridobiti potrdilo o namenski rabi za vse parcele, ki so predmet pravnega posla, če pa je predmet darila stanovanje, vpisano kot etažna lastnina, to potrdilo ni potrebno.
  • V primeru, da je nepremičnina kmetijsko zemljišče, kmetija ali gozd je potrebno z strani obdarjenca na upravni enoti vložiti vlogo za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla v tem primeru ni potrebna.

KAJ SE ZGODI Z DARILNO POGODBO V PRIMERU RAZVEZE ?

Zakon določa, da je vsa darila, ki so bila dana oziroma podarjena pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem, treba vrniti, razen v primeru, da gre za običajna darila. Daril, za katera je bilo v darilni pogodbi tako določeno, ni treba vračati. Darila, ki sta si jih zakonca podarila ali prenesla drug na drugega, je treba vrniti v takšni obliki in stanju, kot je bilo v času obdaritve oziroma vložitve vloge ali tožbe za razvezo zakonske zveze. Treba je omeniti, da enako velja za razvezo zunajzakonske skupnosti, saj slovenska zakonodaja pravice iz naslova zakonske in zunajzakonske skupnosti izenačuje

KAKŠNE SO DAVČNE OBVEZNOSTI PO SKLENITVI DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO?

  • 15 dni po sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino, je potrebno predložiti davčni postopek za odmero davka na darilo.
  • Obdarjenci, ki so sorodniki prvega dednega reda (zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci in vnuki) so oproščeni davka na darila.
  • Za drugi dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) znaša davčna stopnja pet odstotkov.
  • Za tretji dedni red (dedki in babice) je začetna stopnja davka osem odstotkov.
  • Za vse ostale osebe pa znaša davčna stopnja dvanajst odstotkov.
  • Davek na darila je mnogo večji kot davek ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki znaša dva odstotka od vrednosti nepremičnine in je enoten.

OSTALE KORISTNE INFORMACIJE GLEDE DARILNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO:

  • Darila se praviloma vštevajo v dedni delež, zato notar stranke vedno ob sklenitvi darilne pogodbe za nepremičnino opozori o morebitnih pravnih posledicah.
  • Darilno pogodbo za nepremičnino je možno izdelati tudi s pomočjo e-obrazca.
  • Pri darilni pogodbi ne pridejo v poštev predkupne pravice,
  • darovalec odgovarja za napake, če je bila darovalcu povzročena škoda ali je bila podarjen predmet z napako,
  • pogodba, v kateri bi se darovalec želel v naprej odpovedati možnosti preklica je nična,
  • Vzorci darilnih pogodb je možno pridobiti na spletu,
  • Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem strinja zavezanec.
  • Če je darovalec lastnik nepremičnine manj kot 20 let, mora pri sklenitvi darilne pogodbe oddati napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.
  • Načeloma so vsi obdarovanci obvezni do plačila davka od dobička iz kapitala, vendar v primeru, da je obdarovanec zakonec ali otrok, ta zaprosi pristojni organ za odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala.

V naši odvetniški pisarni izjemno dobro poznamo vse zakonitosti darilne pogodbe za nepremičnino, možne omejitve, pravice in obveznosti posameznika, ki želi svojo nepremičnino podariti.

V primeru, da se odločate o sklenitvi darilne pogodbe, vam vsekakor svetujemo, da se pred končnim dejanjem ustrezno informirate in pridobite čim več nujno potrebnih in koristnih informacij o obveznostih in dolžnostih, ki nastopijo ob sklenitvi darilne pogodbe. Naša odvetniška pisarna je tu za vas, da vam pravno svetuje, posreduje vsa dejstva povezana s sklenitvijo pogodbe in omogoči, da bo vaša darilna pogodba, vaša prava odločitev!

Zagotovo si želite pravilno, strokovno in izključno po svojih željah sestavljene darilne pogodbe s svojim zakoncem. In zagotovo obstajajo vprašanja, na katera ne poznate odgovorov, ali ste v dvomih, kako pogodbo sestaviti. Ravno zato vam pred izjavo in sestavljanjem darilne pogodbe toplo priporočamo, da se obrnete na našo odvetniško pisarno, saj vam bomo z veseljem prisluhnili in pomagali. Darilna pogodba je pogodba s katero se sreča veliko ljudi vsaj enkrat v življenju.

Sklepanje darilne pogodbe za nepremičnino je izjemno odgovorna odločitev in darilna pogodba za nepremičnino ni izjema. Z veseljem bomo prisluhnili vaši zgodbi, vam strokovno in pravno svetovali ter poskrbeli, da boste z našo uslugo zadovoljni pri sestavi darilne pogodbe za nepremičnino.

 

Ocena

Skupna ocena storitve
Ocena: 5, Glasov 1
Call Now ButtonPOKLIČITE